Appeal dismissed; closed bank accounts alone do not justify court fee waiver despite high profits.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's request for a court fee waiver, upholding the first-instance decision. Although the appellant claimed inability to pay due to closed transaction accounts, the court found her to have substantial net profits and assets from 2019. The court ruled that closed accounts alone are insufficient for fee relief and that the appellant failed to demonstrate how payment would threaten her business operations.
Legislator headnote
AI generatedZakon o sodnih taksah - ZST-1; Zakon o pravdnem postopku - ZPP: The closure of transaction accounts does not automatically constitute grounds for a court fee waiver; the court must assess the applicant's overall financial capacity and whether payment would endanger their business activity.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Dejstvo, da so vsi transakcijski računi toženke zaprti, samo po sebi za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse ne zadostuje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog toženke za oprostitev plačila sodne takse.
2. Zoper sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP (v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah – ZST-1) pravočasno pritožila toženka.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Toženka je v postopku vložila pritožbo zoper sodbo in zaprosila za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo, ki znaša 621,00 EUR. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da toženka k predlogu za oprostitev plačila oziroma za obročno plačilo sodne takse ni predložila nobenih dokazil, niti letnega poročila za leto 2021, zato je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti vpogledalo v evidenco AJPES in (na podlagi zadnjega revidiranega poročila za leto 2019) ugotovilo, da je imela toženka v letu 2019 za 8.170.231,00 EUR čistih prihodkov od prodaje in je poslovala s čistim poslovnim izidom obračunskega obdobja v višini 1.001.776,00 EUR, skupaj s prenesenim dobičkom pa je njen bilančni dobiček znašal 2.291.906,00 EUR. Pritožnica ugotovljenega dejanskega stanja ne izpodbija.
5. Neutemeljene so pritožbene trditve, da je bilančni dobiček kategorija, ki da je le na papirju, dejansko pa da je pomembno, če in koliko sredstev ima toženka (trdi namreč, da denarnih sredstev nima in takse ne more plačati). Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da pri odločanju upošteva tako premoženjsko, kot tudi finančno in likvidnostno stanje stranke, zato niti dejstvo, ki ga je sicer sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da so namreč vsi transakcijski računi toženke zaprti, samo po sebi za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse ne zadostuje. Na tem mestu na pritožbene trditve o dejanski nezmožnosti plačila sodne takse (ker naj toženka drugače kot preko računa ne bi smela poslovati), višje sodišče le dodaja, da iz trditev v predlogu ne izhaja, da bi toženka trdila, da nima nobenega transakcijskega računa niti v tujini.
6. Poleg premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja mora sodišče prve stopnje pri odločanju presojati tudi, ali bi bila s plačilom sodne takse ogrožena dejavnost pravne osebe (prim. tretji odstavek 11. člena ZST-1). Pritožnica ugotovitve sodišča prve stopnje, da v predlogu in njegovi dopolnitvi ni podala trditev o tem, kako bi plačilo dolžne sodne takse ogrozilo njeno poslovanje, niti ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je zato glede na ugotovljeno pozitivno finančno in premoženjsko stanje, kljub dejstvu, da ima toženka zaprte transakcijske račune, pravilno ocenilo, da ima toženka premoženje, s katerim je zmožna brez ogrožanja svoje dejavnosti plačati sodno takso za pritožbo.
7. Upoštevaje obrazloženo se višje sodišče do tudi sicer zgolj pavšalnih pritožbenih trditev o močni zadolženosti in številnih izvršilnih postopkih zoper njo ni več opredeljevalo.
8. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Ker sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), je višje sodišče pritožbo toženke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).