Personal bankruptcy dismissed due to lack of assets and unexpired criminal record preventing debt discharge.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da niso podani vsebinski pogoji za izvedbo osebnega stečaja iz drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP, ki določa, da je osebni stečaj smiseln takrat, ko je možen odpust obveznosti ali pa ima dolžnik toliko premoženja, da so upniki poplačani vsaj v delu svojih terjatev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom zavrglo.

2. Zoper takšno odločitev se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožil dolžnik in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter napadeni sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je dolžnik predlagal začetek postopka osebnega stečaja, hkrati pa je podal tudi predlog za začetek postopka odpusta obveznosti ter izjavo, da ni ovir za odpust obveznosti po 399. členu Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je v skladu s prvim odstavkom 400. člena ZFPPIPP po uradni dolžnosti pridobilo še podatke iz kazenske evidence za predlagatelja. Ugotovilo je, da ima predlagatelj v kazenski evidenci vpisanih več kaznivih dejanj in sicer dve veliki tatvini, krivo ovadbo, dve tatvini in lahko telesno poškodbo, prikrivanje, ponarejanje denarja in napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti. V zadnji obravnavani zadevi, v kateri je bil obsojen za kaznivo dejanje tatvine, je bila predlagatelju dne 12. 8. 2022 izrečena enotna kazen zapora dveh let in štirih mesecev. Glede na tretji odstavek 83. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) se obsodba izbriše iz kazenske evidence v določenem roku, takrat ko je bila kazen izvršena, zastarana ali odpuščena, če obsojenec v tem roku ne stori novega kaznivega dejanja. Rok iz prejšnjega odstavka za obsodbo na kazen zapora nad eno leto do treh let znaša pet let (4. točka četrtega odstavka 83. člena KZ-1). Predlagatelj kazni po obsodbi iz leta 2022 še ni izvršil, za izbris zaporne kazni v tej višini pa je predpisan petletni rok, kar pomeni, da tudi v primeru, če bi sodišče določilo maksimalno preizkusno dobo petih let, to kaznivo dejanje do poteka te dobe zagotovo ne bo izbrisano iz kazenske evidence predlagatelja. Prav tako je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz poročila o premoženjskem stanju izhaja, da predlagatelj nima nobenega premičnega ali nepremičnega premoženja in prejema le socialni transfer, ki pa je prejemek, ki je izvzet iz stečajne mase (101. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, ZIZ, v zvezi s 398. členom ZFPPIPP). To pomeni, da se iz tega naslova stečajna masa ne bi mogla oblikovati.

5. Glede na vse navedeno je sodišče prve stopnje tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da niso podani vsebinski pogoji za izvedbo osebnega stečaja iz drugega odstavka 382. člena ZFPPIPP, ki določa, da je osebni stečaj smiseln takrat, ko je možen odpust obveznosti ali pa ima dolžnik toliko premoženja, da so upniki poplačani vsaj v delu svojih terjatev. V tem primeru se to ne bo zgodilo.

6. Iz pritožbe dolžnika izhaja, da naj bi sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje glede tega, da naj ne bi imel nobenih dohodkov. Da je sicer v svoji izjavi od podaji predloga za začetek postopka z dne 11. 11. 2022 res navedel, da ni zaposlen, da pa se je s 1. 9. 2022 zaposlil v družbi A. d. o. o., kar se lahko preveri z vpogledom v evidence ZPIZ. Tako je podan pravni interes za stečajni postopek.

7. Pritožbeno sodišče ne more soglašati z navedbami pritožnika, saj bi lahko dejstvo, da je zaposlen že od 1. 9. 2022 sodišču prve stopnje podal pravočasno ob podaji predloga za začetek postopka, pa je tam navedel, da ni zaposlen, torej njegove trditve niso konsistentne in jim sodišče ne more slediti kot relevantnim. Poleg tega je njegova navedba, da je zaposlen, prepozna, saj jo je podal šele v pritožbenem postopku, pa bi jo lahko (če je resnična) podal že ob samem predlogu za začetek postopka in tega ni storil. Gre torej za pritožbeno novoto. Pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da se zdi neživljenjsko, da se je zaposlil, glede na to, da ga čaka prestajanje več kot dvoletne zaporne kazni.

8. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).