Appeal court allows claimant's request for enforcement application drafting costs and reverses first instance rejection.

I. Pritožbi se ugodi in se odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od prejema te sodbe tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v višini 678,12 EUR, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

II. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni od prejema tega sklepa tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v višini 217,86 EUR, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.

[JEDRO]

Ker je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela v celoti, ji po presoji pritožbenega sodišča zato skladno z obrazloženim gredo tudi stroški za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine 150 točk po tar. št. 31/1 Odvetniške tarife (OT), povečani za 22% DDV, ob vrednosti točke 0,60 EUR torej 109,80 EUR, kot pravilno v svoji pritožbi uveljavlja tožeča stranka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se dopusti sprememba tožbe (I. točka izreka uvodoma navedene odločitve) ter razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od prejema (te) sodbe tožeči stranki plačati 2.851,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 2. 2022 (II. točka izreka uvodoma navedene odločitve) in da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od prejema (te) sodbe tožeči stranki povrniti tudi njene pravdne stroške v višini 568,32 EUR, po poteku izpolnitvenega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila (III. točka izreka uvodoma navedene odločitve).

2. Zoper III. točko izreka citirane odločitve je tožeča stranka vložila pritožbo (gre za pritožbo zoper sklep o stroških postopka; prim. prvi odstavek 166. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP). Uveljavljala je pritožbene razloge iz 1. in 3. odstavka (pravilno: 1. in 3. točke prvega odstavka) 338. člena ZPP, tj. bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi in odločitev v izpodbijanem delu spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo stroške pravdnega postopka v skupni višini 678,12 EUR. Podredno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, odločitev v III. točki razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V vsakem primeru je tožeča stranka zahtevala, da pritožbeno sodišče toženi stranki naloži v plačilo stroške pritožbenega postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. Pritožbene stroške je priglasila v specificiranem stroškovniku na sami vlogi.

3. O pritožbi je na temelju prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je svojo odločitev o tem, da se tožeči stranki ne priznajo stroški za sestavo predloga za izvršbo, oprlo na ugotovitev, da tožeča stranka do njih ni upravičena oziroma da jih ni ustrezno izkazala.

6. Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbenimi očitki, da je odmera stroškov, ki izhaja iz obrazložitve uvodoma navedenih sodbe in sklepa (in posledično III. točke njunega izreka), nepravilna, ker je sodišče prve stopnje v tem delu napačno uporabilo materialno pravo.

7. O povrnitvi stroškov odloči sodišče na določeno zahtevo stranke brez obravnavanja, pri čemer mora stranka v zahtevi opredeljeno navesti stroške, za katere zahteva povračilo (prvi in drugi odstavek 163. člena ZPP). Navedeni postopek se je pričel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki se je nato na podlagi obrazloženega ugovora tožene stranke nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog (drugi odstavek 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Tožeča stranka je že v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, vloženem 1. 2. 2022, navedla, da zahteva vračilo odvetniških stroškov, da je odvetnik zavezanec za plačilo DDV, da zahteva tudi vračilo takse za predlog in sklep ter drugih stroškov v višini 50,00 EUR. Sodna praksa v takšnih primerih šteje, da je stroškovni zahtevek dovolj določen tako glede zahteve za vračilo odvetniških stroškov in DDV kot tudi za povračilo sodnih taks. 1 Kot takšnega ga je štelo tudi izvršilno sodišče, ko je upniku v sklepu o izvršbi, ki je bil sicer kasneje zaradi vložitve ugovora s strani tožene stranke razveljavljen, stroške tudi priznalo.

8. Ker je tožeča stranka s svojim zahtevkom uspela v celoti, ji po presoji pritožbenega sodišča zato skladno z obrazloženim gredo tudi stroški za sestavo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine 150 točk po tar. št. 31/1 Odvetniške tarife (OT), povečani za 22% DDV, ob vrednosti točke 0,60 EUR torej 109,80 EUR, kot pravilno v svoji pritožbi uveljavlja tožeča stranka. Sodišče prve stopnje je v tem delu zmotno uporabilo materialno pravo in je njeno zahtevo za povrnitev navedenih stroškov neutemeljeno zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).

9. Tožeča stranka je zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov. Ker je uspela s pritožbo, ji je tožena stranka na podlagi 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. in 155. člena ZPP dolžna povrniti 217,86 EUR stroškov pritožbenega postopka (za sodno takso 31,20 EUR, za nagrado za postopek s pritožbo 250 točk oziroma 150 EUR po tar. št. 22/1, 5 točk oziroma 3,00 EUR za materialne stroške iz 11. člena Odvetniške tarife in 22 % DDV). Kar je tožeča stranka zahtevala več, namreč ni utemeljeno. Vrednost izpodbijanega dela odločitve znaša 109,80 EUR, kar pomeni, da vrednost storitve v tem primeru znaša 200 in ne 300 točk kot to zmotno v svoji zahtevi za povrnitev pritožbenih stroškov zahteva tožeča stranka.

1 Prim. npr. II Ip 2073/2016 z dne 22. 6. 2016, I Ip 424/2020 z dne 17. 8. 2020.