Appeal dismissed; court held notice by mail to mailbox is valid and narok not required when facts are undisputed.

Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Naroka sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti, saj prvi odstavek 29. člena ZVEtL-1 določa, da sodišče opravi narok, kadar je po njegovem mnenju to smotrno.

Pritožnica z golim zanikanjem, da ni prejela obvestila o sodnem pisanju in predloga predlagateljev, ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se na stavbi z ID znakom 0000-0001 vzpostavi etažna lastnina (I. točka izreka), ugotovilo, da je v zemljiški knjigi pri stavbi z ID znakom 0000-0001 že vpisana nedokončana etažna lastnina (II. točka izreka), sklenilo, da se izbrišejo že določeni posamezni deli in se na novo določijo posamezni deli (III. točka izreka), ugotovilo splošne skupne dele stavbe (IV. točka izreka), na splošnih skupnih delih ugotovilo idealne deleže solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov (V. točka izreka), določilo posebne skupne dele stavbe (VI. točka izreka), na posebnem skupnem delu stavbe ugotovilo idealni delež solastnine v korist vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (VII. in VIII. točka izreka), na parc. št. 1200/2 ugotovilo lastninsko pravico v korist predlagateljev (IX. točka izreka) ter odločilo, da se izpodbijani sklep po uradni dolžnosti izvede v zemljiški knjigi v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (X. točka izreka).

2. Proti navedenemu sklepu vlagajo pritožbo predlagatelji in prva nasprotna udeleženka.

Predlagatelji so vložili predlog za izdajo dopolnilnega sklepa, podredno pritožbo. Navajajo, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o parc. št. 1200/3, tako da se na njej ugotovi lastninska pravica predlagateljev. Na tej parceli je včasih stala lesena drvarnica, ki je še vedno vpisana v zemljiško knjigo z ID znakom 905, v izključni lasti predlagateljev. Drvarnica danes ne obstaja več, ker se je porušila, vendar s tem zemljišče s parc. št. 1200/3 ni postalo splošni skupni del stavbe z ID znakom 001, ampak je ohranilo dotedanji osnovni pravni položaj. O dokončanju etažne lastnine za stavbo M. 24 ni mogoče odločiti brez odločitve o parc. št. 1200/3, saj ta po zemljiškoknjižnih podatkih predstavlja del stavbe. Zato etažne lastnine ni mogoče zaključiti brez hkratne odločitve o navedeni parceli. Predlagajo, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep v XI. izreka spremeni tako, da odloči, da se ugotovi lastninska pravica v korist predlagateljev na parc. št. 1200/2 in 1200/3, za vsakega 1/3, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Nasprotna udeleženka A. A. izpodbija sklep v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navaja, da ni prejela predloga za vzpostavitev etažne lastnine ter zaradi tega nanj tudi ni mogla odgovoriti. Med udeleženci poteka pravdni postopek, kjer se obravnavajo vsebinsko enaka vprašanja. Etažna lastnina naj se uredi na način kot izhaja iz kupoprodajne pogodbe. Sodišče prve stopnje ni razpisalo naroka za ustno obravnavo, čeprav ni podala soglasja, da se o zadevi odloči brez naroka. Napačna je opredelitev prostora z znakom 0000-0001-10, ki v naravi prestavlja shrambo. Prostor je bil predmet kupoprodajne pogodbe ter ga nasprotna udeleženka od nakupa v letu 1973 dalje dobroverno uporablja. Že po naravi ne gre za skupni del stavbe. Predlagatelji so predstavili napačno sliko o delih stavbe. Nasprotna udeleženka se ni imela možnosti o tem izjaviti. Iz obrazložitve sklepa ni razbrati razlogov, zakaj predstavlja podstrešje skupni del stavbe in je v uporabi zgolj nekaterih etažnih lastnikov. Podstrešje je skupen prostor pod streho, sodišče prve stopnje pa bi o tem moralo pridobiti listino ali soglasje, da se podstrešje opredeli kot posebni skupni del. Nezakonita je odločitev sodišča prve stopnje, ki je parceli št. 1200/2 spremenila osnovni položaj in jo iz splošnega skupnega dela stavbe spremenilo v samostojno parcelo v solasti predlagateljev. Sodišče ne more mimo zakonske določbe v 42. členu Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL-1), ki določa pripadajoče zemljišče. V obrazložitvi manjka presoja, ali predlagatelji z zahtevo, da se jim navedena parcela dodeli v solastnino, niso presegli zakonskih določb. Ravno sporna parcela predstavlja pripadajoče zemljišče, ki je nujno potrebno za normalno rabo stanovanj. Sodišče prve stopnje bi moralo preveriti, ali izvzetje sporne parcele kot pripadajočega zemljišča še omogoča normalno rabo stavbe. Stavba namreč ob takšen novem stanju nima funkcionalnega zemljišča.

Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Predlagatelji so odgovorili na pritožbo nasprotne udeleženke. Prerekajo pritožbene navedbe in predlagajo potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Predlagatelji neutemeljeno navajajo, da bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o parc. št. 1200/3, tako da se na njej ugotovi njihova lastninska pravica. Sodišče prve stopnje je glede posameznega dela stavbe z ID znakom 0000-0001-905 v celoti sledilo predlogu predlagateljev, da se ukine del stavbe z ID znakom 905 in se spremeni osnovni pravni položaj parcele št. 1200/2 iz splošnega skupnega dela stavbe, ki ni v etažni lastnini, v samostojno parcelo v solastnini predlagateljev. Predlagatelji so glede parcele št. 1200/3 zgolj navedli, da se je lesena drvarnica levo podrla leta 1974 in danes zemljišče, kjer je stala drvarnica, predstavlja del parcele št. 1200/3. Niso pa podali nobenega predloga, niti utemeljili, zakaj bi se na delu parcele ali celotni parceli št. 1200/3 spreminjal osnovni pravni položaj. Sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi v zvezi z delom stavbe z ID znakom 905 odločalo tudi o parceli št. 1200/3.

6. Nasprotna udeleženka pavšalno navaja, da ni prejela predloga predlagateljev. Nasprotni udeleženki je sodišče prve stopnje predlog vročalo na naslov, ki ga navaja tudi sama v pritožbi. Poštni vročevalec ji na tem naslovu ni mogel vročiti sodnega pisanja, prav tako ne kakšnemu odraslemu članu gospodinjstva, zato je vročevalec v hišnem predalčniku pustil obvestilo o prispelem pisanju, z navedbo, kje se pisanje nahaja in rok 15 dni, v katerem ga lahko dvigne. Ker nasprotna udeleženka pisanja v navedenem roku ni dvignila, je bila skladno z določbo četrtega odstavka 142. člena ZPP vročitev opravljena po poteku navedenega roka tako, da je poštar v hišnem nabiralniku pustil predlog predlagateljev. Vročilnica je izkazana v spisu na list. št. 18 zadaj. Pritožnica z golim zanikanjem, da ni prejela obvestila o sodnem pisanju in predloga predlagateljev, ne vzbuja dvoma o pravilnosti ugotovitve, da je bilo obvestilo puščeno v hišnem predalčniku. Za vročitev s fikcijo ni potrebno, da se stranka dejansko seznani s prejetim obvestilom o prispelem sodnem pisanju, ker se ob pravilni izvedbi vročanja s fikcijo vzpostavi neizpodbitna domneva, da je naslovnik s sodnim pisanjem seznanjen.

7. Ker nasprotna udeleženka ni odgovorila na predlog in tekom postopka na prvi stopnji ni prerekala ali nasprotovala navedbam predlagateljev, so uveljavljani pritožbeni razlogi nedopustna pritožbena novota, ki jih pritožbeno sodišče ne sme upoštevati (42. člen Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v zvezi s prvim odstavek 337. člena ZPP).

8. Ob preizkusu po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje za svojo odločitev navedlo zadostne razloge in zadostno obrazložilo, zakaj je sledilo predlogu predlagateljev. Ker so bila vsa dejstva med udeleženci nesporna, je temu primerna tudi dokazna ocena. Naroka sodišče prve stopnje ni bilo dolžno izvesti, saj prvi odstavek 29. člena ZVEtL-1 določa, da sodišče opravi narok, kadar je po njegovem mnenju to smotrno.

9. Sodišče prve stopnje je materialno pravo pravilno uporabilo. Tudi določbe 42. člena ZVEtL-1, saj med udeleženci ni bilo sporno, da del stavbe z ID znakom 905 predstavlja samostojno stavbo, ki v naravi ni sestavni del stanovanjske stavbe z ID znakom 001, stavbi nimata nobene povezave in stoji na samostojni zemljiški parceli, ki ima identično površino kot stavba, na njej pa je bila že vpisana solastnina v korist predlagateljev. Prav tako ni bilo sporno, da je uporaba podstrešja povezana z uporabo samo nekaterih etažnih lastnikov.

10. Pritožbeno sodišče še dodaja, da lahko udeleženci in druge osebe svoje pravice uveljavljajo v pravdi oziroma drugih postopkih, pri čemer odločitev sodišča v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni ovira za ponovno odločanje o spornem vprašanju (prvi odstavek 35. člena ZVEtL-1).

11. Pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, ki jih pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 ter 3. členom ZVEtL-1).