Appeal dismissed; service of judgment to debtor's lawyer invalid after bankruptcy filing under ZFPPIPP.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appeal against a lower court's decision to revoke a certificate of legal force. The appellant argued that service of a judgment to the debtor's lawyer was valid because the lawyer physically received the mail, despite a bankruptcy proceeding having commenced. The court held that under the Insolvency Act, all documents must be served to the bankruptcy administrator once proceedings begin, rendering service to the former representative legally defective. Consequently, the lower court correctly revoked the certificate of legal force.
Legislator headnote
AI generated251. člen ZFPPIPP; 245. člen ZFPPIPP: Upon the commencement of bankruptcy proceedings, all documents addressed to the debtor must be served to the bankruptcy administrator, as the administrator acquires the exclusive right to represent the debtor and the debtor's former representatives lose their authority.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Pritožba zmotno meni, da je bila vročitev opravljena pravilno. Čeprav je bila izvršena v skladu z odredbo sodišča, ni moč prezreti, da ta odredba ni bila v skladu z določilom 251. člena ZFPPIPP. Ta jasno določa, da se vsa pisanja za stečajnega dolžnika vročajo stečajnemu upravitelju, saj slednji z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika. Pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje ter pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje poslov pa prenehajo (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti, s katerim je bilo ugotovljeno, da je sodba Okrajnega sodišča v Ljubljani VI P 539/2021 z dne 26. 4. 2022 postala pravnomočna 7. 6. 2022.
2. Tožnik odločitve sodišča prve stopnje ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Meni, da je bila vročitev opravljena v skladu z odredbo in ni bila storjena napaka pri vročanju, čeprav je sodišče odredilo vročitev na naslov toženca, ne pa stečajnega upravitelja, stečaj pa je že začet. Vsakokratni zakoniti zastopnik toženca bi moral storiti vse, kar je potrebno za sprejem pisanja. Na poslovnem prostoru toženca je še vedno pritrjen poštni nabiralnik. Zanj je odgovoren stečajni upravitelj. Ta ima ključe in mora skrbeti za praznjenje nabiralnika. Ni z gotovostjo pojasnjeno, da stečajni upravitelj ni prejel sodbe, saj je v njegovi domeni skrb za poštni nabiralnik. Ob pogledu na poštni nabiralnik 26. 8. 2022 je ugotovil, da v njem ni pošte. Zato upravičeno sklepa, da je sodno pisanje prevzel stečajni upravitelj. Toženec nima pravnega interesa za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, ker gre za postopek majhne vrednosti.
Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi oz. odpravi.
3. Toženec je na pritožbo odgovoril; v njej predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče prve stopnje je 26. 4. 2022 izdalo sodbo brez razpisa naroka. Vročilo jo je pravdnima strankama neposredno: 13. 5. 2022 tožniku in 30. 5. 2022 tožencu. Nato je izdalo potrdilo, da je sodba postala pravnomočna 7. 6. 2022.
6. Pooblaščenka toženke je 21. 6. 2022 vložila zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe ter zoper sodbo vložila pritožbo. Z listinami je izkazala, da je bil nad tožencem 16. 11. 2021 začet stečajni postopek. Sodišče prve stopnje je na podlagi prejšnjih ugotovitev z izpodbijanim sklepom potrdilo o pravnomočnosti sodbe z dne 26. 4. 2022 razveljavilo. Podlago je pravilno našlo v določbi 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).
7. Pritožba zmotno meni, da je bila vročitev opravljena pravilno. Čeprav je bila izvršena v skladu z odredbo sodišča, ni moč prezreti, da ta odredba ni bila v skladu z določilom 251. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Ta jasno določa, da se vsa pisanja za stečajnega dolžnika vročajo stečajnemu upravitelju, saj slednji z začetkom stečajnega postopka pridobi pooblastilo za zastopanje stečajnega dolžnika. Pooblastila dolžnikovih zastopnikov, prokuristov in drugih pooblaščencev za zastopanje ter pooblastila poslovodstva dolžnika za vodenje poslov pa prenehajo (prvi odstavek 245. člena ZFPPIPP).
8. Ni sporno, da je prvo sodišče sodbo vročilo neposredno tožencu, čeprav so v tistem času nad njim že nastopile pravne posledice začetka stečajnega postopka. Pritožbene navedbe v zvezi s toženčevim poštnim nabiralnikom, ki ga mora prazniti in nad njim bdeti stečajni upravitelj, so neutemeljene. Sodišče mora pošiljke vročati na poslovni naslov stečajnega upravitelja, sicer vročitev ni pravilno opravljena. Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi pisanje prejme (šesti odstavek 139. člena ZPP), vendar posplošena pritožbena zatrjevanja tega ne izkazujejo. 2
9. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti, zato jo je kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).
10. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. Odgovor na pritožbo pa ni v bistvenem prispeval k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imel z njim, nosi toženec sam.
1 Na podlagi 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) o pritožbah v postopku v sporu majhne vrednosti odloča sodnik posameznik.
2 Primerjaj VSL sklep I Cp 1502/2020 z dne 7. 10. 2020.