Appeal allowed; court found insufficient evidence and reasoning for involuntary guardianship proceedings initiated on its own motion.

Pritožbi se ugodi in se razveljavi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se lahko začne po uradni dolžnosti, če so podane okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo (tretji odstavek 57. člena ZNP-1). Odrasla oseba potrebuje skrbnika, kadar zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena DZ). Ker že uvedba postopka, neodvisno od njegovega poznejšega izida, pomeni hud poseg v osebno integriteto osebe, mora biti presoja okoliščin, potrebnih za njegov začetek po uradni dolžnosti, vedno restriktivna.

Utemeljen razlog za začetek uradnega postopka pomeni visoko stopnjo arktikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da oseba potrebuje skrbnika. Dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da je tožnik vložil več tožb, ki jih obravnava pobudnik, samo zase ne zadošča. Iz sklepa ni razvidno, v kakšnem časovnem obdobju so bile tožbe vložene, kakšna je njihova vsebina, kdo so tožene stranke, še manj pa, da so pritožnikovi zahtevki očitno neutemeljeni. Ni jasno, ali pritožnik z vlaganjem tožb morda (le) zlorablja svoje procesne pravice, ali pa gre v resnici za njegovo značajsko napako, zaradi katere pritožnik ni sposoben preudarne presoje in bi zato, glede na svoje slabo premoženjsko stanje in stroškovne posledice morebitnega neuspešnega pravdanja, utegnila škoditi njegovim pravicam in koristim.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom po uradni dolžnosti uvedlo postopek zaradi postavitve A. A., rojenega 1965, pod skrbništvo.

2. Zoper sklep se je pritožil A. A. (v nadaljevanju: pritožnik), brez opredeljene navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da je sodišče s sklepom grobo poseglo v pritožnikove pravice in svoboščine. Pritožnik skrbnika ne potrebuje. Poleg tega je sklep neobrazložen. Za uvedbo postopka ni utemeljenega razloga. Takšen razlog ne sme biti dvajset vloženih tožb, niti pritožnikovo slabo finančno stanje. Če bi sodišče sodilo pošteno in neodvisno, bi bilo postopkov bistveno manj. Gre za maščevanje in zaroto pobudnikov uvedbe postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo se lahko začne po uradni dolžnosti, če so podane okoliščine, iz katerih izhaja utemeljen razlog, zaradi katerega je treba določeno osebo postaviti pod skrbništvo (tretji odstavek 57. člena Zakona o nepravdnem postopku; v nadaljevanju ZNP-1). Odrasla oseba potrebuje skrbnika, kadar zaradi motnje v duševnem razvoju ali težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja, sama brez škode zase ni sposobna poskrbeti za svoje pravice in koristi (prvi odstavek 262. člena Družinskega zakonika). Ker že uvedba postopka, neodvisno od njegovega poznejšega izida, pomeni hud poseg v osebno integriteto osebe, mora biti presoja okoliščin, potrebnih za njegov začetek po uradni dolžnosti, vedno restriktivna.

5. Sodišče prve stopnje tej zahtevi ni zadostilo. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je zgolj povzelo nekatere poudarke iz pobude Okrožnega sodišča v Ljubljani za začetek postopka, vendar nato v pobudi navedenih dejanskih okoliščin ni ustrezno ovrednotilo oziroma pretehtalo.

6. Utemeljen razlog za začetek uradnega postopka pomeni visoko stopnjo arktikulirane, konkretne in specifične verjetnosti, da oseba potrebuje skrbnika. Dejstvo, ki ga izpostavlja sodišče prve stopnje, da je tožnik vložil več tožb, ki jih obravnava pobudnik, samo zase ne zadošča. Iz sklepa ni razvidno, v kakšnem časovnem obdobju so bile tožbe vložene, kakšna je njihova vsebina, kdo so tožene stranke, še manj pa, da so pritožnikovi zahtevki očitno neutemeljeni. Ni jasno, ali pritožnik z vlaganjem tožb morda (le) zlorablja svoje procesne pravice, ali pa gre v resnici za njegovo značajsko napako, zaradi katere pritožnik ni sposoben preudarne presoje in bi zato, glede na svoje slabo premoženjsko stanje in stroškovne posledice morebitnega neuspešnega pravdanja, utegnila škoditi njegovim pravicam in koristim.

7. Izpodbijani sklep je po navedenem pomanjkljivo obrazložen. Ker sodišče prve stopnje ni navedlo vseh odločilnih dejstev, ki bi omogočila pritožbeni preizkus, je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP), ki se po 42. členu ZNP-1 smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku. Ugotovljena procesna kršitev terja obvezno razveljavitev sklepa (prvi odstavek 354. člena ZPP), saj je v pritožbenem postopku ni mogoče odpraviti. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

8. Iz spisa je razvidno, da je uvedbo postopka za postavitev pod skrbništvo predlagalo tudi Upravno sodišče v Ljubljani. Če se bo sodišče prve stopnje kljub temu znova odločilo za uvedbo postopka po uradni dolžnosti, bo moralo svojo odločitev ustrezno obrazložiti.

9. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.