Appeal dismissed; small claims court bound by first instance findings on contract interpretation.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance judgment that rejected the claim for additional services. The lower court found no written agreement for the disputed charges, noting the appellant failed to prove the services were contractually covered or separately agreed upon. The court ruled that in small value disputes, the appeal is limited to errors in applying substantive law or absolute procedural violations, binding the appellate body to the first instance's factual findings.
Legislator headnote
AI generated458. odstavek 1. ZPP; 495. ZPP; Pritožba v sporu majhne vrednosti je mogoča le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve pravdnega postopka, kar pomeni, da je pritožbeno sodišče vezano na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.
II. Tožnica sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka. Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.
[OBRAZLOŽITEV]
Izpodbijana sodba
1. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 120150/2015 z dne 14. 10. 2015 razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od 1.921,30 EUR od 26. 9. 2015 dalje (II. točka izreka) in tožnici naložilo v plačilo pravdne stroške toženca v višini 1.073,41 EUR s pripadki (III. točka).
2. V dokaznem postopku je ugotovilo naslednja pravna dejstva 1 : (1) da sta pravdni stranki 23. 3. 2015 sklenili projektantsko pogodbo glede gradnje poslovnega objekta (A8 in B2, v nadaljevanju Pogodba), (2) da je toženec istega dne tožnico tudi pooblastil, da v njegovem imenu pridobi dokumentacijo, projektne pogoje in soglasja, sodeluje v vseh upravnih in drugih postopkih, izdela vso projektno dokumentacijo in pooblasti strokovnjake in sodelavce, ki so potrebni v postopku pridobitve gradbenega dovoljenja kot tudi za vsa dejanja, povezana s tem postopkom (A9), (3) da je tožnica 18. 9. 2015 tožencu izdala vtoževani račun, s katerim mu je, sklicujoč se na 8. člen Pogodbe, zaračunala dodatna dela v višini 1.921,30 EUR, (4) da je obseg pogodbenih del opredeljen v 3. točki Pogodbe, (5) da storitve, ki jih je tožnica zaračunala z vtoževanim računom, niso med tistimi iz 3. člena Pogodbe in med drugim, (6) da dogovora o plačilu posebnih stroškov iz 8. točke Pogodbe pravdni stranki nista sklenili, pa tudi (7), da tekom izvajanja pogodbe tožnica tožencu niti omenila ni, da mu bo vtoževane storitve posebej zaračunala.
3. Tožbeni zahtevek je zavrnilo na podlagi presoje, (a) da je bilo med strankama ustno dogovorjeno, da bo tožnica v okviru pogodbene vrednosti opravila tudi storitve iz vtoževanega računa (7. točka obrazložitve), (b) da je v 8. točki Pogodbe določeno plačilo za vsake začete pol ure po tarifi 50,00 EUR za procesna dejanja, (c) da tožnica pa kljub prerekanju toženca, da bi šlo za procesna dejanja, ni izkazala, da je temu tako (d) in da tožnica tožbenega zahtevka po višini ni dokazala.
Pritožba tožnice
4. Proti tej sodbi se je tožnica pravočasno pritožila. Uveljavljala je pritožbena razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navedla je, (1) da izpodbijana sodba nima odločilnih razlogov o tem, zakaj sodišče ni upoštevalo pisnih izjav prič, ki so potrdile naročilo in opravo dodatnih storitev, (2) da storitve, ki so zaračunane v vtoževanem računu, niso zajete v 3. členu Pogodbe niti v ponudbi, (3) da izjava priče A. A. jasno dokazuje izvedbo dodatnih storitev, prvostopenjsko sodišče pa se do tega dokaza sploh opredelilo ni, (4) da dokazna ocena sodišča prve stopnje, da so dodatne storitve vključene v pogodbeno ceno, ne drži, saj sta drugače izpovedala ga. B. B. in g. C. C., (5) da je sodišče zaslišalo samo toženca in nekritično sledilo njegovi izpovedi, čeprav so listinski dokazi, iz katerih jasno izhaja, da je tožnica za toženca opravila storitve, v nasprotju z njegovo izpovedjo, (6) da o predloženih dokazih izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, (7) da se prvostopenjsko sodišče sklicuje na tarifne pogoje ZAPS, ki pa v Pogodbi niso bili opredeljeni, saj je 8. člen Pogodbe lex specialis. Zato naj bi sodišče prve stopnje tudi napačno uporabilo materialno pravo.
5. Toženec na pritožbo ni odgovoril.
K odločitvi o pritožbi o glavni stvari
6. Pritožba ni utemeljena.
Posebnosti postopka v sporih majhne vrednosti
7. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor na podlagi določila 495. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vodilo po določbah za spore majhne vrednosti (v nadaljevanju: SMV). O pritožbi je na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločila sodnica posameznica. V pritožbenem postopku je odločitev, ki jo sprejme sodišče prve stopnje, mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določil pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). Iz tega sledi, da je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje vezano, na relativne postopkovne kršitve pa se ne ozira.
Razlogi za zavrnitev pritožbe
8. Kot je zgoraj pojasnjeno, je pritožbeno sodišče v sporu majhne vrednosti vezano na dejansko stanje, kot ga ugotovi sodišče prve stopnje. To sodišče pa je ugotovilo, da dogovora o obračunu posebnih stroškov iz 8. točke Pogodbe, ki nastanejo izvajalcu zaradi dodatnih nalog na zahtevo naročnika, pravdni stranki nista sklenili. Po tej točki je tožnica upravičena do ločenega plačila posebnih stroškov v skladu z dogovorom s tožencem, torej na podlagi posebnega dogovora z njim. Ker pa pritožnica v tem delu presoji sodišča prve stopnje ni nasprotovala z uveljavljanjem dopustnih pritožbenih razlogov v SMV, so vse, zgoraj povzete pritožbene navedbe nepomembne za odločitev o pritožbi. Zato se do njih pritožbeno sodišče ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP).
9. Skladno z določilom 239. člena OZ je upnik upravičen zahtevati od dolžnika izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi. To pomeni, da bi bil toženec dolžan plačati storitve iz vtoževanega računa le, če bi bilo plačilo za zatrjevane posebne stroške izrecno dogovorjeno. K temu pritožbeno sodišče še dodaja, da trditvene podlage za presojo vtoževanega računa po določilih o neupravičeni obogatitvi, tožnica ni ponudila.
10. Kot je zgoraj pojasnjeno, bi tožnica v tem sporu (morda) lahko uspela le, če bi izpodbila presojo sodišča prve stopnje, da s tožencem dogovora o plačilu vtoževanih storitev ni sklenila.
Zaključek
11. Iz gornje obrazložitve je razvidno, da pritožba ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo, saj niti v okviru uradnega preizkusa te sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP.
K odločitvi o stroških pritožbenega postopka
12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka tožnice, ki s pritožbo ni uspela, je oprta na določilo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Izrek o stroških toženca pa je odpadel, saj odgovora na pritožbo ni vložil.
1 Pritožbeno sodišče je povzelo samo tista, ki so pomembna za odločitev o pritožbi.