Appeal dismissed; ordering a notary to register a priority right constitutes a violation of a provisional order.

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

2. Pritožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Pri zaznambi vrstnega reda pridobitve lastninske pravice gre za varovalno stvarno pravico, te pa so časovno omejene. To pomeni, da jih je treba v določenem roku opravičiti. Varovalna stvarna pravica se opraviči z vložitvijo predloga za ustrezno vknjižbo v vrstnem redu, ki ga varuje ta varovalna stvarna pravica (prvi odstavek 52. člena, prvi odstavek 74. člena, prvi odstavek 81. člena in 104. člen ZZK-1). Dolžnica v pritožbi trdi, da je "notarju A. A. naložila (le), da je v njenem imenu opravičil zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice". Višje sodišče ugotavlja, da mu je s tem (lahko) naročila (le to), da naj vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice (v zaznamovanem vrstnem redu). To pa predstavlja takšno kršitev izdane začasne odredbe, zaradi katere je sodišče prve stopnje dolžnici utemeljeno izreklo denarno kazen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje (1.) ugodilo upnikovemu predlogu za izrek denarne kazni zaradi kršitve prepovedi (iz) začasne odredbe in (2.) dolžnici naložilo plačilo denarne kazni v višini 1.000,00 EUR.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno dolžnica iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP in predlagala, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlog za izrek denarne kazni zavrne. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica (ponovno) poudarja, da je zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah parc. št. 1066/3, 1067/2, 1068/1, 1069/4 in 1070/2, vse k.o. ..., začela učinkovati že 15. 11. 2021. Pridobljena je bila več mesecev pred vložitvijo predloga za začetek postopka osebnega stečaja in predloga za izdajo začasne odredbe (3. 2. 2022), kakor tudi pred izdajo sklepa o začasni odredbi (16. 2. 2022). Ker je zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pri navedenih nepremičninah učinkovala od 15. 11. 2021 dalje, to pomeni, da je z vpisom zaznambe vrstnega reda v zemljiško knjigo predlagatelj te zaznambe (dolžnica) pridobil pravico razpolagati z zaznamovanim vrstnim redom.

5. Vse navedeno sicer drži, vendar je pritožnici že višje sodišče v sklepu Cst 306/2022 z dne 13. 10. 2022 pojasnilo (pojasnila pa je v izpodbijanem sklepu povzelo tudi sodišče prve stopnje), da pravila, ki jih upošteva zemljiška knjiga pri vpisu, v tem primeru niso pravno odločilnega pomena pri odločanju o vprašanju, ali je dolžnica s svojim ravnanjem kršila prepovedi, ki so ji bile naložene z začasno odredbo. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo višje sodišče, je dolžnica (jasno) kršila besedilo prepovedi po začasni odredbi in je po njeni pravnomočnosti ravnala (najmanj) v nasprotju s prepovedjo iz III. točke izreka začasne odredbe (to je: naložitev notarju, naj vloži predlog prenosa lastninske pravice na navedenih nepremičninah).

6. Pritožnica opozarja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo, da naj bi dolžnica kršila prepoved, "da naloži kateremukoli notarju, da v njenem imenu vloži predlog za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice pri nepremičninah s tem, ko je notarju A. A. naložila, da je v njenem imenu opravičil zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice". Po prepričanju pritožnice sta predlog vknjižbe ali predznambe lastninske pravice ter opravičitev zaznambe vrstnega reda dve različni upravičenji. Dolžnici je bilo prepovedano vložiti predlog za vknjižbo ali predznambo lastninske pravice, ni pa ji bilo prepovedano naložiti notarju, da opraviči zaznambo vrstnega reda. Zato ocenjuje, da sodišče dolžnici neutemeljeno očitalo kršitev začasne odredbe in ji je posledično neutemeljeno izreklo denarno kazen.

7. Navedeno seveda ne drži. Pri zaznambi vrstnega reda pridobitve lastninske pravice gre za varovalno stvarno pravico, te pa so časovno omejene. To pomeni, da jih je treba v določenem roku opravičiti. Varovalna stvarna pravica se opraviči z vložitvijo predloga za ustrezno vknjižbo v vrstnem redu, ki ga varuje ta varovalna stvarna pravica (prvi odstavek 52. člena, prvi odstavek 74. člena, prvi odstavek 81. člena in 104. člen ZZK-1). Dolžnica v pritožbi trdi, da je "notarju A. A. naložila (le), da je v njenem imenu opravičil zaznambo vrstnega reda pridobitve lastninske pravice". Višje sodišče ugotavlja, da mu je s tem (lahko) naročila (le to), da naj vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice (v zaznamovanem vrstnem redu). To pa predstavlja takšno kršitev izdane začasne odredbe, zaradi katere je sodišče prve stopnje dolžnici utemeljeno izreklo denarno kazen.

8. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

9. Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, sama krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.