Appeal dismissed; plaintiff lacks legal interest as administrative approval already achieved their contractual goal.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve tega sklepa stranki z interesom povrniti stroške tega postopka v višini 466,65 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

[JEDRO]

O pravnem interesu je mogoče govoriti samo tedaj, če morebitni uspeh s tožbo pomeni za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanje njegovega pravnega položaja. V obravnavani zadevi pa vsebinska obravnava tožbe, v kateri je pritožnik predlagal odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje, podrejeno odpravo odločbe, tega cilja ne more doseči, saj pritožnik ob ponovnem odločanju o njegovi zahtevi ne bi mogel dobiti (še) več, kot je zahteval. S tem ko si je glede na določbo tretjega odstavka 21. člena ZKZ2 s predlogom za odobritev pravnega posla prizadeval doseči izpolnitev odložnega pogoja za veljavnost in pravno učinkovanje sklenjene pogodbe, mu je z izdajo odločbe toženke to tudi uspelo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo, vloženo zoper odločbo Upravne enote Kamnik, št. 330-183/2021-6215-7 z dne 5. 7. 2021. Odločba je bila izdana na podlagi 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), z njo pa je navedeni organ ugodil tožnikovi zahtevi za odobritev pravnega posla – prometa z v izreku odločbe navedenimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči med tožnikom kot kupcem in stranko z interesom kot prodajalko. 1

2. V sklepu je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov ugovor, da bi moral organ odločiti o vseh zemljiščih, ki so bila zajeta v ponudbi za prodajo, in posledično zavrniti odobritev za stavbna zemljišča. Sodišče je pojasnilo, da organ v tem postopku po določbah ZKZ odloča (le) o odobritvi pravnega posla v obsegu, ki se nanaša na kmetijska in gozdna zemljišča. Skupna prodaja teh zemljišč s stavbnimi zemljišči pa je izraz volje prodajalca, ki ga ZKZ pri svobodi sklepanja pogodbenih razmerij omejuje le pri prodaji kmetijskega zemljišča, kmetije ali gozda. Ker je torej tožnik z vlogo za odobritev pravnega posla v celoti uspel, ne izkazuje pravnega interesa za tožbo.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep vložil pritožbo iz vseh razlogov iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Navaja, da je vložil tožbo, ker je bil z odločbo toženke oškodovan v svojih pravicah in pravnih koristih, saj mu v upravnem postopku ni bila dana možnost, da se opredeli do umika vloge drugega sprejemnika ponudbe, in ker upravni organ postopkov odobritve ni združil, kot mu nalaga zakon, odločba pa tudi nima obrazložitve v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku, na kar bi morala toženka paziti po uradni dolžnosti. Čeprav je bila izdana ugodilna odločba, to ne pomeni, da lahko prvostopenjski organ samovoljno in mimo zakonskih pravil odloča o pravicah posameznikov. Njegov interes je, da dano ponudbo sprejme, a ne na nepošten, nezakonit in postopkovno napačen način, zato naj sodišče ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta, namesto da ga odpravi. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Stranka z interesom v odgovoru na pritožbo ob sklicevanju na sodno prakso Vrhovnega in Upravnega sodišča pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa. Dodaja, da pritožnik ne izkazuje pravnega interesa niti za ugotovitveni zahtevek, zato bi njegovo vlaganje pravnih sredstev lahko kazalo na zlorabo pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov odgovora na pritožbo, priglašenih glede na znesek kupnine. Meni namreč, da gre za ocenljivo zadevo.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pravilno je stališče izpodbijanega sklepa o pomanjkanju pravnega interesa za tožbo, za to presojo pa zadošča že, da je pritožnik s svojo zahtevo v celoti uspel, saj je upravni organ v okviru svojih pristojnosti odobril pravni posel glede kmetijskih in gozdnih zemljišč. O pravnem interesu je namreč mogoče govoriti samo tedaj, če morebitni uspeh s tožbo pomeni za tožnika določeno pravno korist v smislu, da lahko privede do izboljšanje njegovega pravnega položaja. V obravnavani zadevi pa vsebinska obravnava tožbe, v kateri je pritožnik predlagal odpravo izpodbijane odločbe in vrnitev zadeve v ponovno odločanje, podrejeno odpravo odločbe, tega cilja ne more doseči, saj pritožnik ob ponovnem odločanju o njegovi zahtevi ne bi mogel dobiti (še) več, kot je zahteval. S tem ko si je glede na določbo tretjega odstavka 21. člena ZKZ 2 s predlogom za odobritev pravnega posla prizadeval doseči izpolnitev odložnega pogoja za veljavnost in pravno učinkovanje sklenjene pogodbe, mu je z izdajo odločbe toženke to tudi uspelo.

8. Na obrazloženo ne vpliva, da je bil v tožbi kot podrejen postavljen še zahtevek za odpravo izpodbijane odločbe. Tudi če bi mu sodišče ugodilo in odločbo le odpravilo, ne pa zadeve tudi izrecno vrnilo toženki v ponovno odločanje (kar je bila vsebina primarnega predloga), bi to še vedno pomenilo, da o pritožnikovi zahtevi za odobritev pravnega posla v upravnem postopku ni odločeno. Tako procesno dejansko stanje bi tako že samo zase narekovalo ponovno upravno odločanje, torej ne glede na to, da o tem ne bi bilo odločeno v izreku sodbe.

9. Pritožnik z navedbami o napakah v postopku izdaje upravne odločbe ne more vplivati na drugačno odločitev v zadevi. Gre za okoliščine, ki bi jih prvostopenjsko sodišče upoštevalo pri presoji procesne zakonitosti izdanega upravnega akta, to je v okviru meritorne obravnave tožbe. Za tako odločanje pa bi morale biti izpolnjene procesne predpostavke, kar v tej zadevi ni podano.

10. Za zakonitost obravnavanega sklepa o zavrženju je nepomembna tudi pritožbena modifikacija tožbe, in sicer da naj sodišče namesto odprave ugotovi nezakonitost izpodbijanega akta. Sklep, ki je predmet pritožbene presoje, se namreč ne nanaša na ugotovitveno tožbo, saj je prvostopenjsko sodišče, upoštevaje tožbeni predlog po odpravi odločbe, z njim odločilo o izpodbojni tožbi iz prve alineje prvega odstavka 33. člena ZUS-1, ki v času trajanja postopka na prvi stopnji ni bila spremenjena. Razlogov za zapoznelo spremembo tožbe pritožnik ne navaja in ne trdi, da pred odločitvijo sodišča prve stopnje te možnosti ni imel. Poleg tega je treba tudi za ugotovitveno tožbo izkazati pravni interes, saj tožnik lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti upravnega akta samo, če je bilo z njim poseženo v tožnikove pravice ali pravne koristi (druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1). V tej zadevi pa, kot pojasnjeno, ni razviden poseg v pritožnikove materialne pravice ali pravne koristi, zaradi katerega bi bilo na podlagi 2. člena ZUS-1 mogoče sprožiti upravni spor.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

12. Odločitev o pritožbenih stroških stranke z interesom temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Odmerjeni so skladno z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT) v višini, določeni za neocenljivo zadevo. Za ocenljivo zadevo bi glede na obstoječo upravnosodno prakso šlo le, če bi vrednost pravice ali obveznosti, o kateri se odloča v upravnem postopku, izhajala iz odločbe. 3 Samo za te primere, to je v zadevah, kjer je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, namreč tudi ZUS-1 v prvem odstavku 30. člena ZUS-1 zahteva, da mora biti vrednost spornega predmeta določena v tožbi. Obravnavani primer odobritve pravnega posla ni tak, kar je Vrhovno sodišče upoštevalo tudi v preteklih tovrstnih zadevah, ko je štelo, da gre za neocenljive zadeve. 4

13. Vrhovno sodišče je zato stranki z interesom priznalo 625 točk za odgovor na pritožbo (4. točka v zvezi z drugo alinejo 1. točke tar. št. 34 OT) in 2 % materialnih stroškov v višini 12,5 točk (tretji odstavek 11. člena OT), skupaj 637,5 točk oziroma 382,50 EUR, vse povečano za 22 % DDV v znesku 84,15 EUR, kar skupaj znaša 466,65 EUR.

1 Ta je v skupno prodajo ponudila kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča ter objekte (posestvo). Poleg tožnika je ponudbo za nakup sprejel in vložil vlogo za odobritev pravnega posla tudi drug subjekt (gospodarska družba), ki pa je pred izdajo odločbe svojo vlogo umaknil. Prvostopenjski organ je postopek odobritve po njegovi vlogi s sklepom ustavil.

2 Ta določa: „Ko upravna enota prejme izjavo o sprejemu ponudbe na način, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, je pravni posel sklenjen pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote.“

3 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča I Up 149/2021 in I Up 155/2021, oba z dne 15. 9. 2021.

4 Glej npr. odmero revizijskih stroškov v sodbi X Ips 32/2018 z dne 8. 7. 2020 ter v sodbi in sklepu X Ips 33/2018 z dne 22. 12. 2020.