Supreme Court allows asylum appeal review regarding ex nunc fact-finding after administrative decision.

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali lahko sodišče v postopku sodnega varstva v postopkih mednarodne zaščite, ob upoštevanju novih dejstev in dokazov, ki so se pojavili po izdaji odločbe upravnega organa (ex nunc presoja dejstev in pravnih vprašanj po tretjem odstavku 46. člena Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite), vrne zadevo v ponovno odločanje Ministrstvu za notranje zadeve?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali lahko sodišče v postopku sodnega varstva v postopkih mednarodne zaščite, ob upoštevanju novih dejstev in dokazov, ki so se pojavili po izdaji odločbe upravnega organa (ex nunc presoja dejstev in pravnih vprašanj po tretjem odstavku 46. člena Direktive 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite), vrne zadevo v ponovno odločanje Ministrstvu za notranje zadeve?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožnikovi tožbi, odpravilo odločbo Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-2535/2020/29 (122-17) z dne 7. 4. 2021, s katero je bila zavrnjena tožnikova prošnja za priznanje mednarodne zaščite, in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek.

2. V obrazložitvi sodbe je Upravno sodišče s sklicevanjem na sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-585/16 pojasnilo, da je treba v postopkih mednarodne zaščite upoštevati tudi informacije (dejstva in dokaze), ki so se pojavile po odločbi upravnega organa. Ugotovilo je, da so se v konkretnem primeru okoliščine v Afganistanu po izdaji izpodbijane odločbe nesporno spremenile, zato po naravi stvari ni možen preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe v zvezi z razlogi, s katerimi je tožnik utemeljeval svojo prošnjo, saj je s tem povezano dejansko stanje zaradi novih splošno znanih informacij o izvorni državi ostalo nepopolno ugotovljeno. Presodilo je, da je zato podana absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v zvezi s 3. točko prvega odstavka 27. člena ZUS-1. Toženki je naložilo, da se v ponovnem postopku ob presoji tožnikovih izjav v postopku mednarodne zaščite, da ima težave s talibani, opredeli do splošno znanih spremenjenih varnostnih okoliščin v izvorni državi.

3. Toženka je pri Vrhovnem sodišču vložila predlog za dopustitev revizije po 367. b členu ZPP in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi pomembnega pravnega vprašanja.

4. Predlog je utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je toženkinemu predlogu za dopustitev revizije ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

6. Toženka zastavlja dopuščeno vprašanje v zvezi s pravilnostjo stališča Upravnega sodišča, da mora toženka ponovno odločiti o zadevi, ne glede na to, da njena odločitev ni bila nezakonita. Trdi, da je Upravno sodišče napačno razlagalo tretji odstavek 46. člena Direktive 2013/32/EU 1 , saj bi moralo skladno s sklepom Vrhovnega sodišča I Up 86/2018 z dne 3. 10. 2018 in sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-585/16 z dne 25. 7. 2018 sámo upoštevati nove okoliščine, ki so se pojavile po izdaji odločbe toženke. Vrhovno sodišče ugotavlja, da je na zastavljeno vprašanje že odgovorilo v sklepu X Ips 4/2022 z dne 16. 3. 2022. 2 Navedeni sklep je bil izdan po sodbi, na katero se nanaša obravnavani predlog za dopustitev revizije. Ker je stališče Upravnega sodišča v izpodbijani sodbi v zvezi z razlago tretjega odstavka 46. člena Direktive 2013/32/EU pravnomočno, je toženka nanj vezana in v ponovljenem postopku (kljub drugačnim pravnim stališčem Vrhovnega sodišča v zadevi X Ips 4/2022) od njega ne more odstopiti. 3 V pravnomočno odločitev o posameznem pravnem razmerju je po 158. členu Ustave namreč lahko poseženo le s pravnim sredstvom in po postopku, določenim v zakonu. V obravnavanem primeru je to revizijski postopek. Ker izpodbijana sodba temelji na enakem materialnem in procesnem stališču kot prvostopenjska sodba v zadevi X Ips 4/2022, je Vrhovno sodišče zaradi zagotovitve enotnosti upravne in sodne prakse izjemoma dopustilo revizijo tudi v obravnavani zadevi, saj je štelo, da gre za tako pomembno pravno vprašanje izvajanja prava Evropske unije, da mora biti utemeljenost morebitnega odstopa od stališča revizijskega sodišča presojena tudi v tej vsebinsko podobni zadevi, ki je že odprta pred Vrhovnim sodiščem.

1 Ta določa, da države članice zaradi spoštovanja odstavka 1 zagotovijo, da učinkovito pravno sredstvo vsaj v pritožbenih postopkih pred sodiščem prve stopnje zagotavlja podrobno in ex nunc presojo dejstev in pravnih vprašanj, po potrebi vključno s presojo potreb po mednarodni zaščiti v skladu z Direktivo 2011/95/EU.

2 Z navedenim sklepom je Vrhovno sodišče reviziji ugodilo, izpodbijano sodbo Upravnega sodišča razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.

3 Glej npr. 28. točko obrazložitve sodbe Vrhovnega sodišča X Ips 94/2017 z dne 17. 4. 2019 in 28. točko ter 21. opombo obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. Up-95/16 z dne 14. 3. 2019.