Appeal dismissed; court suspended proceedings under ZDSS-1 when administrative act issued after filing appeal.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kljub temu, da je tožena stranka zamudila z izdajo odločbe (le-ta je bila izdana 17. 6. 2022, medtem ko je tožnica tožbo vložila 13. 6. 2022), je za odločitev v tej zadevi odločilno dejstvo, da je bila odločba izdana ter da je tožnica zoper navedeno prvostopenjsko odločbo tudi vložila pritožbo. V tem primeru je v teku postopek pred upravnim organom, kar pa preprečuje, da bi sodišče samo presojalo sporno zadevo, torej samo odločalo o obveznosti, pravici ali pravni koristi, kot to uveljavlja tožnica. Sodišče je zato utemeljeno, na podlagi 5. odstavka 80. člena ZDSS-1, z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje njeno vlogo, ki jo je poimenovala "predlog sodišču za odločitev o obveznosti, pravici ali pravni koristi o višini tožbenega zahtevka v zadevi opr. št. III Ps 1175/2021" napačno in neutemeljeno obravnavalo kot tožbo zaradi vračila štipendije. Z vlogo je namreč sodišču predlagala, da naj postopa po 3. odstavku 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) 1 . O tem predlogu pa kljub dodatnim pojasnilom, ki jih je posredovala sodišču, ni bilo odločeno. Tudi v dopisu z dne 5. 9. 2022 je pojasnila, da ne gre za tožbo, saj taka tožba nikoli ni bila vložena, temveč je bilo zgolj predlagano, da sodišče postopa skladno z določbami ZDSS-1. Sodišče je tako ustavilo postopek, ki se nikoli ni začel. Pritožbenemu sodišču zato predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, ter samo odloči o obveznosti, pravici ali pravni koristi v zadevi opr. št. III Ps 1175/2021. Nadalje še navaja, da je pravica zahtevati vračilo terjatve zastarala. V ponovljenem upravnem postopku je upravni organ 17. 6. 2022 odločil glede že zastarane pravice za vračilo posameznih zneskov štipendije.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje razčistilo dejstva, bistvena za odločitev v zadevi ter na podlagi pravilne uporabe materialnega prava tudi pravilno odločilo. Pri tem ni kršilo postopkovnih določb, na katere pritožbeno sodišče na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) 2 pazi po uradni dolžnosti.

5. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, izhaja pa tudi iz listin v spisu, je tožnica 13. 6. 2022 vložila predlog za odločitev o obveznosti, pravici ali pravni koristi v zadevi opr. št. III Ps 1075/2021. Sodišče je navedeni predlog obravnavalo kot tožbo. Z izpodbijanim sklepom je postopek ustavilo ob ugotovitvi, da je bila v obravnavani zadevi po vložitvi tožbe izdana upravna odločba, zoper katero je dovoljena pritožba (ki je bila tudi že vložena). Odločitev je oprlo na določbo 5. odstavka 80. člena ZDSS-1.

6. V petem odstavku 80. člena ZDSS-1 je določeno, da če je bil v primeru, ko prvostopenjski organ ni izdal in vročil stranki upravnega akta v zakonitem roku, tak akt izdan po vložitvi tožbe, sodišče s sklepom ustavi postopek, če je zoper izdani upravni akt dovoljena pritožba. Če pritožba ni dovoljena, postopa sodišče po 2. odstavku 80. člena.

7. V tej zadevi je sodišče prve stopnje 9. 3. 2022 izdalo sodbo opr. št. III Ps 1175/2021. Odpravilo je odločbi tožene stranke ter zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje. Skladno z drugim odstavkom 82. člena je toženi stranki naložilo, da v roku 30 dni po pravnomočnosti sodbe izda nov upravni akt. Tožena stranka v roku, ki ga je določilo sodišče ni odločila, zato je tožnica postopala po 3. odstavku 82. člena ZDSS-1, kjer je določeno, da če tožena stranka novega upravnega akta v določenem roku ne izda in tega ne stori niti na posebno zahtevo stranke v nadaljnjih 7 dneh, mora sodišče, če stranka s tožbo tako zahteva, odločiti o pravici, obveznosti ali pravni koristi, oziroma v primeru iz 2. alineje 1. odstavka tega člena, o višini tožbenega zahtevka.

8. Tožnica je vložila vlogo, za katero sicer navaja, da ne gre za tožbo, temveč za predlog sodišču za odločitev o obveznosti, pravici ali pravni koristi, pri čemer se sklicuje na določbe ZDSS-1. V tem primeru je s svojimi navedbami sama s sabo v nasprotju, saj je v 3. odstavku 82. člena izrecno določeno, da v primeru, če tožena stranka v določenem roku ne izda nove odločbe, lahko tožeča stranka s tožbo zahteva, da sodišče odloči o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno njeno vlogo štelo kot tožbo in so torej s tem v zvezi pritožbene navedbe neutemeljene.

9. Kljub temu, da je tožena stranka zamudila z izdajo odločbe (le-ta je bila izdana 17. 6. 2022, medtem ko je tožnica tožbo vložila 13. 6. 2022), pa je za odločitev v tej zadevi odločilno dejstvo, da je bila odločba izdana ter da je tožnica zoper navedeno prvostopenjsko odločbo tudi vložila pritožbo. V tem primeru je v teku postopek pred upravnim organom, kar pa preprečuje, da bi sodišče samo presojalo sporno zadevo, torej samo odločalo o obveznosti, pravici ali pravni koristi, kot to uveljavlja tožnica. Sodišče je zato utemeljeno, na podlagi 5. odstavka 80. člena ZDSS-1, z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek.

10. V primeru, da se tožnica z dokončno odločbo tožene stranke ne bo strinjala, pa ima možnost, da zoper dokončno odločbo uveljavlja sodno varstvo.

11. Glede pritožbenih navedb o zastaranju, pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da zaradi ustavitve postopka zadeva pred sodiščem prve stopnje ni bila obravnavana po vsebini. Posledično so s tem v zvezi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na samo vsebino spora, za rešitev predmetne zadeve pravno irelevantne.

12. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1 Ur. l. RS, št. 2/2004.

2 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.