Administrative lawsuit dismissed because plaintiff filed a timely appeal against the first-instance decision instead of the final appeal.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Administrative Court of the Republic of Slovenia dismissed the plaintiff's administrative lawsuit against the first-instance decision regarding her status as a third party in a building permit procedure. The plaintiff argued for the admissibility of the lawsuit, but the court found that a timely appeal against the first-instance decision had already been rejected by the Ministry. The court ruled that since the appeal was inadmissible, the administrative lawsuit against the first-instance decision was also inadmissible under the Administrative Disputes Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o upravnem sporu (ZUS-1); An administrative lawsuit is inadmissible if the party who had the opportunity to file an appeal against an administrative act did not file it or filed it late; consequently, a lawsuit against a first-instance decision is inadmissible if a timely appeal against that decision was rejected.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Tožba se zavrže.
II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.
[JEDRO]
Upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno. V obravnavani zadevi je bila pritožba tožnice zoper izpodbijani sklep nesporno zavržena kot prepozna, zato je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnica je vložila tožbo v upravnem sporu zoper sklep Upravne enote Koper, št. 351-191/2021-4 z dne 27. 5. 2021 (v nadaljevanju tudi: izpodbijani sklep), s katerim je bila zavrnjena njena zahteva za priznanje statusa stranske udeleženke v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na nepremičninah s parc. št. 5866/52, 5866/53, 5866/54 in 5866/55, vse k.o. ..., ki se vodi na zahtevo investitorke družbe A., d.o.o., Koper. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi ter toženki naloži v plačilo njene stroške upravnega spora.
2. Iz sklepa Ministrstva za okolje in prostor, št. 35108-201/2021-2550-4 z dne 25. 8. 2021, izhaja, da je bila pritožba tožnice zoper izpodbijani sklep zavržena kot prepozna, kar navaja tudi tožnica v tožbi.
3. Sodišče tožbe investitorki ni vročalo, saj je sklenilo, kot sledi v nadaljevanju (prvi odstavek 38. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1).
K I. točki izreka:
4. Tožba ni dovoljena.
5. Po določbi prvega odstavka 6. člena ZUS-1 upravni spor ni dopusten, če stranka, ki je imela možnost vložiti pritožbo zoper upravni akt, te ni vložila ali jo je vložila prepozno.
6. V obravnavani zadevi je bila pritožba tožnice zoper izpodbijani sklep nesporno zavržena kot prepozna, zato je sodišče tožbo zoper izpodbijani sklep zavrglo na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, po kateri sodišče tožbo s sklepom zavrže, če je bila zoper akt, ki se s tožbo izpodbija, mogoča pritožba, pa je bila ta vložena prepozno. Ob tem sodišče še dodaja, da je bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o (ne)priznanju statusa stranskega udeleženca v postopku, kar predstavlja odločitev procesne narave, zato ta (tudi sicer) nima samostojnega varstva v upravnem sporu. 1
7. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o zavrženju pritožbe je sklep, s katerim je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta končan, zato bi bil lahko v predmetni zadevi upravni spor dopusten zoper sklep drugostopenjskega organa o zavrženju pritožbe z dne 25. 8. 2021, na kar je bila tožnica tudi pravilno opozorjena v pravnem pouku tega sklepa, vendar je kljub temu predmetno tožbo izrecno in nedvoumno vložila zoper sklep prvostopenjskega organa z dne 27. 5. 2021, s katerim je bila, kot že navedeno, zavrnjena njena zahteva za priznanje statusa stranske udeleženke v upravnem postopku.
K II. točki izreka:
8. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.
1 Primerjaj npr. sklep Upravnega sodišča RS, št. I U 381/2019-6 z dne 19. 3. 2019.