VSM Sklep I Ip 749/2022 · Višje sodišče v Mariboru

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica A. A. sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

V obravnavanem postopku sklep o poplačilu še ni bil izdan, prav tako še niso pravnomočni sklepi o izročitvi nepremičnin upniku kot njihovemu kupcu. To pa pomeni, da v času, ko je bila dovoljena izvršba na premičnine (2. 3. 2020), izveden rubež (25. 8. 2021) in izdan izpodbijani sklep o stroških (1. 8. 2022), upnik, četudi je v predmetnem postopku nastopal kot kupec nepremičnin, še ni bil poplačan. Glede na navedeno tudi ni mogoče šteti, da opravljeni rubež ni bil potreben za izvršbo, posledično pa je kot potrebne za izvršbo treba upoštevati tudi stroške, ki so upniku utemeljeno nastali v zvezi s tem rubežem in z opravili, ki jih je izvršitelj moral opraviti pred rubežem

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da morajo dolžniki upniku v 8 dneh povrniti 308,66 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje.

2. Zoper citirani sklep je pravočasno pritožbo po pooblaščenki vložila dolžnica A. A. Navedla je, da je bila upnikova terjatev v predmetnem izvršilnem postopku v celoti poplačana že s sklepom o domiku z dne 16. 9. 2020, ko so bile upniku domaknjene vse nepremičnine, ki jih je kupil v tem izvršilnem postopku. Upnik tako ni bil upravičen do rubeža premičnin, posledično pa tudi ni upravičen zahtevati povrnitve stroškov izvršitelja, ki so predmet izpodbijanega sklepa. Predlagala je, da se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne zahtevek upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov, podredno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbene trditve, da je bila upnikova terjatev v celoti poplačana že z izdajo sklepa o domiku z dne 16. 9. 2020, ko so bile upniku kot kupcu domaknjene nepremičnine, ki jih je kupil v tem izvršilnem postopku, in da upnik zato ni upravičen do povrnitve stroškov izvršitelja, niso utemeljene.

6. V postopku izvršbe na nepremičnine sodišče upnike poplača po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu (195. člen Zakon o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). O poplačilu upnikov odloči s sklepom o poplačilu, ki ga izda po opravljenem razdelitvenem naroku (207. in 208. člen ZIZ). Pri tem se terjatve upnikov, ki imajo pravico do poplačila iz nepremičnine, obračunajo po stanju na dan razdelitvenega naroka. V obravnavanem postopku sklep o poplačilu še ni bil izdan, prav tako še niso pravnomočni sklepi o izročitvi nepremičnin upniku kot njihovemu kupcu. To pa pomeni, da v času, ko je bila dovoljena izvršba na premičnine (2. 3. 2020), izveden rubež (25. 8. 2021) in izdan izpodbijani sklep o stroških (1. 8. 2022), upnik, četudi je v predmetnem postopku nastopal kot kupec nepremičnin, še ni bil poplačan. Glede na navedeno tudi ni mogoče šteti, da opravljeni rubež ni bil potreben za izvršbo, posledično pa je kot potrebne za izvršbo treba upoštevati tudi stroške, ki so upniku utemeljeno nastali v zvezi s tem rubežem in z opravili, ki jih je izvršitelj moral opraviti pred rubežem (seznanitev s spisom in vpis v evidenco, obračun zamudnih obresti in stroškov, poizvedba o lastništvu, vpis v AJPES). Povrnitev teh stroškov je upnik zato upravičen terjati od dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ) in pritožbenim izvajanjem, ki temu oporekajo, ni mogoče slediti.

7. Dolžnica same odmere stroškov, ki jih je sodišče prve stopnje dolžnikom naložilo v plačilo, v pritožbi ni konkretizirano grajala, zaradi česar je pritožbeno sodišče v tem delu opravilo le uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ki pa nepravilnosti ni pokazal. Sodišče prve stopnje je pri presoji utemeljenosti upnikovega stroškovnega zahtevka pravilno izhajalo iz določb Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom in obračuna stroškov z dne 25. 8. 2021, v katerem je izvršitelj specificiral vrsto in obseg posameznih opravljenih storitev in navedel višino v zvezi s temi storitvami obračunane nagrade oziroma stroškov. Upniku je kot potrebne za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ) priznalo stroške v skupni višini 308,66 EUR. Pri tem je v obrazložitvi sklepa pojasnilo odločitev o vsaki stroškovni postavki posebej (katere stroške in nagrado je priznalo izvršitelju, v kakšni višini in na kateri pravni podlagi), s čimer je omogočen preizkus sklepa tudi na pritožbeni stopnji. Stroški in nagrada za delo izvršitelja, ki jih je sodišče prve stopnje priznalo upniku kot nadaljnje izvršilne stroške (293. člen ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 38. člena ZIZ), so bili tudi po oceni pritožbenega sodišča potrebni za predmetno izvršbo in jih je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo v plačilo dolžnikom (peti odstavek 38. člena ZIZ).

8. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ni ugotovilo, je pritožbeno sodišče dolžničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ odločilo tudi o pritožbenih stroških. Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, ni mogoče šteti, da bi ji upnik stroške pritožbe neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ), zato jih mora kriti sama.