VSM Sklep I Ip 612/2022 · Višje sodišče v Mariboru

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da dolžničin ugovor ni obrazložen. Drži sicer, da dolžnica v ugovoru ni predlagala nobenih dokazov. Vendar pa iz njenih navedb, v okviru katerih se je sklicevala, da predlogu za izvršbo niso priložene verodostojne listine, ki bi izkazovale obstoj in višino terjatve, izhaja uveljavljanje ugovora nevednosti. Ker gre v takšnem primeru za uveljavljanje negativnega dejstva, v zvezi s katerim dolžnik že pojmovno ne more predložiti dokazov, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je dolžničin ugovor ustrezno obrazložen, in mu posledično na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ utemeljeno ugodilo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi VL 40468/2022 z dne 1. 6. 2022 (točka 1. izreka) in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrajnim sodiščem na Ptuju (točka 2. izreka). Svojo odločitev, ki jo je sprejelo na podlagi drugega odstavka 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), je oprlo na ugotovitev, da je dolžnica vložila obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

2. Upnik v pravočasni pritožbi takšni odločitvi nasprotuje in smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovor zavrne, s stroškovno posledico. Sodišču prve stopnje očita, da je ugovor dolžnice zmotno štelo kot obrazložen, saj dolžnica v njem ni navedla dokazov, ki bi opravičevali izdajo izpodbijanega sklepa. Prav tako podaja pojasnila o utemeljenosti svojega zahtevka za plačilo terjatev, glede katerih je vložil predlog za izvršbo, in v zvezi s tem prilaga dokazila, in sicer verodostojne listine – račune, na podlagi katerih je predlagal izvršbo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ni mogoče slediti stališču pritožbe, da dolžničin ugovor ni obrazložen. Drži sicer, da dolžnica v ugovoru ni predlagala nobenih dokazov. Vendar pa iz njenih navedb, v okviru katerih se je sklicevala, da predlogu za izvršbo niso priložene verodostojne listine, ki bi izkazovale obstoj in višino terjatve, izhaja uveljavljanje ugovora nevednosti. Ker gre v takšnem primeru za uveljavljanje negativnega dejstva, v zvezi s katerim dolžnik že pojmovno ne more predložiti dokazov 1 , je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da je dolžničin ugovor ustrezno obrazložen, in mu posledično na podlagi drugega odstavka 62. člena ZIZ utemeljeno ugodilo.

5. Vprašanje utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je vezano izključno na presojo obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 62. člena ZIZ). V zvezi z odločanjem o predmetni pritožbi zato niso relevantne navedbe, ki jih upnik v pritožbi podaja v smeri utemeljitve svojega zahtevka za plačilo zneska 1.683,60 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, in k pritožbi predloženi dokazi. Te navedbe in dokazi pa bodo lahko predmet presoje v nadaljnjem pravdnem postopku.

6. Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Te je priglasil le upnik, ki pa s pritožbo ni uspel in njegovih pritožbenih stroškov ni mogoče šteti kot potrebnih za postopek, zato jih mora kriti sam (peti odstavek 38. člena ZIZ in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-854/05-14; VSRS Sklep II Ips 24/2013 z dne 13. 3. 2014; VSL Sklep II Ip 1707/2021 z dne 8. 12. 2021.