VSC Sklep I Ip 46/2022 · Višje sodišče v Celju

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana II. točka izreka sklepa sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Stranka mora skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine. Iz navedene določbe jasno izhaja, da za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku ne zadošča kakršenkoli dokazni predlog, ki izkazuje precejšnjo spremembo vrednosti nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje, ampak se od strank zahteva predložitev točno določenega dokaza, t. j. mnenje sodnega cenilca.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo zastavnega upnika A. A. zoper odredbo Okrajnega sodišča v Velenju I 526/2018 z dne 24. 11. 2020 (I. točka izreka) in zavrnilo predlog zastavnega upnika A. A. za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin (II. točka izreka).

2. Zastavni upnik A. A. (v nadaljevanju: pritožnik) pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Pritožnik sicer v pritožbi ni podal izjave, v katerem delu izpodbija navedeni sklep (335. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ), vendar je glede na pritožbene navedbe šteti, da izpodbija samo zavrnitev predloga za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin (II. točka izreka).

Navaja, da je iz priložene cenitve jasno razvidno, da je ocenjen vsak del nepremičnin posebej, tudi tisti del, ki ni predmet prodaje, kar pa ne spremeni dejstva, da se je vrednost nepremičnin od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Nadalje se ne strinja, da ne more s cenitvijo, ki jo je izdelal B. B., ki je ocenjevalec določen s strani C. C., izkazati, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti spremenila. Dejstvo je, da nepremičninam vrednost narašča tudi do 10% letno, zato cenitev iz leta 2018 ne more biti realna. Navaja tudi, da je vrednost nepremičnine višja zaradi pričetka gradnje avtoceste in da je bil tudi sam udeležen z vlaganji v nepremičnino za dolgoročno oddajo.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na predlog, ki mora biti vložen najkasneje 20 dni pred prodajnim narokom, sodišče na prodajnem naroku z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine, če stranka s predložitvijo mnenja sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine verjetno izkaže, da se je vrednost nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. V primeru spletne javne dražbe sodišče z odredbo ponovno ugotovi vrednost nepremičnine najkasneje en delovni dan pred začetkom spletne javne dražbe (četrti odstavek 178. člena ZIZ).

5. Pritožnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da je k predlogu za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine priložil mnenje o tržni vrednosti nepremičnin na dan 30. 6. 2020, ki ga je izdelal B. B. iz ..., kateri je ocenjevalec določen s strani C. C., ni pa zaveden kot sodni cenilec v imeniku sodnih cenilcev Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora stranka skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine. Iz navedene določbe jasno izhaja, da za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine na prodajnem naroku ne zadošča kakršenkoli dokazni predlog, ki izkazuje precejšnjo spremembo vrednosti nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje, ampak se od strank zahteva predložitev točno določenega dokaza, t. j. mnenje sodnega cenilca.

6. Pritožnik tudi pritožbeno ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da iz mnenja o tržni vrednosti nepremičnin na dan 30. 6. 2020, ki ga je izdelal B. B. iz ..., ne izhajajo okoliščine, katere so vplivale na spremembo tržne cene predmetnih nepremičnin, prav tako ni podana obrazložena primerjava s prejšnjo cenitvijo sodnega cenilca. Ob obrazloženem je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da pritožnik skladno s četrtim odstavkom 178. člena ZIZ ni verjetno izkazal, da se je vrednost nepremičnin od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje precej spremenila. Zato so neutemeljene vse pritožbene navedbe, s katerimi pritožnik utemeljuje višjo tržno vrednost predmetnih nepremičnin.

7. Iz vseh navedenih razlogov je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog pritožnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnin.

8. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ.