VSRS Sklep VIII DoR 190/2022-9 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

I. Predlog za dopustitev revizije, ki ga je tožeča stranka vložila po Odvetniški družbi Podjed, Kahne in partnerji, o.p., d.o.o., Ljubljana, se zavrže.

II. Predlog za dopustitev revizije, ki ga je tožeča stranka vložila po odvetnici dr. Mariji Hladin, Škofja Loka, se zavrne.

[JEDRO]

Prvi predlog za dopustitev revizije je prepozen, drugi predlog pa ni utemeljen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za povrnitev nepremoženjske škode v višini 62.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in povrnitev premoženjske škode v višini 86.850,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi, da tožnik sam krije svoje stroške postopka, obenem pa krije v celoti tudi stroške postopka toženke in stranskih intervenientov. Sodišče je sklenilo, da bo sklep o višini stroškov izdalo po pravnomočnosti te sodbe.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožnik in tretji stranski intervenient sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka, tožnik pa je dolžan toženki v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 1.066,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil dva predloga za dopustitev revizije, in sicer po Odvetniški družbi Podjed, Kahne in partnerji, o.p., d.0.o., Ljubljana (v nadaljevanju prvi predlog) in po odvetnici dr. Mariji Hladin, Škofja Loka (v nadaljevanju drugi predlog).

4. V drugem predlogu tožnik sprašuje, ali sodišče lahko zavrne dokazni predlog iz razloga nesubstanciranosti, pri čemer hkrati dopusti izvedbo istovrstnega ter enakega substanciranega dokaznega predloga, in v zvezi s tem, ali je dolžno v okviru materialnega procesnega vodstva stranko pozvati na substanciranost dokaznih predlogov, če meni, da ta ni dovolj substanciran. Nato sprašuje, ali razumen razlog za zavrnitev dokaznega predloga predstavlja navedba razloga nepotrebnosti, pri čemer sodišče zapiše, da so o tem že izčrpno izpovedale druge priče in stranski intervenient (iz že izvedenih dokazov pa obstoj dejstva, v zvezi s katerim so neizvedeni dokazi predlagani, ne izhaja) in ali razumen razlog za zavrnitev dokaznega predloga predstavlja navedba sodišča, da določenih prič (konkretno A. A., B. B. in C. C.) sodišče ni zaslišalo, ker je stranski intervenient navedbe tožnika odločno zanikal, sodišče pa je vnaprej zavzelo stališče, da priče glede na časovno oddaljenost dogodka ne bodo mogle potrditi dejstev, ki jih zatrjuje tožnik. Podobno v zvezi z zavrnitvijo dokaznega predloga sprašuje za priči D. D. in E. E. Nadalje sprašuje, ali sme sodišče glede nespornih oziroma neprerekanih dejstev izvajati dokaze in ugotoviti dejansko stanje v nasprotju z le-temi, in ali je sodišče vezano na sklep toženke, ki je ugotovila trpinčenje na delovnem mestu tožnika in mu toženka po vsebini ni nasprotovala.

5. Prvi predlog za dopustitev revizije je prepozen (zaradi česar revizijsko sodišče ne povzema vprašanj iz tega predloga), drugi predlog pa ni utemeljen.

6. Oba tožnikova pooblaščenca sta sodbo sodišča druge stopnje prejela 23. 9. 2022. Prvi predlog je bil priporočeno na pošto poslan 24. 10. 2022, vendar na nepristojno sodišče - Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Ta vložitev predloga ni bila opravljena v skladu z drugim odstavkom 367.b člena Zakona o pravnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da se predlog za dopustitev revizije vloži pri vrhovnem sodišču. Vloži se v 30-dneh od vročitve pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367.b člena ZPP).

7. Iz zadnjega odstavka 112. člena ZPP izhaja, da se v primeru, če je bila vloga, ki ni tožba (torej tudi predlog za dopustitev revizije), vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika.

8. Tožnik je imel pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena ZPP oziroma tretjega odstavka 87. člena ZPP, predlog pa je bil že naslovljen napačno - na sodišče prve stopnje in tudi poslan na sodišče prve stopnje. Po ustaljeni praksi vrhovnega sodišča v primeru, ko je predlog naslovljen na napačno sodišče in temu sodišču tudi poslan, o očitni pomoti v smislu desetega odstavka 112. člena ZPP ni mogoče govoriti. 1

9. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ki je takšen predlog prejelo 26. 10. 2022, ga je dne 28. 10. 2022 posredovalo Vrhovnemu sodišču RS, ki ga je prejelo 2. 11. 2022. To pomeni, da je bil ta predlog vložen prepozno, zaradi česar ga je revizijsko sodišče ob smiselni uporabi 377. in 374. člena ZPP zavrglo.

10. Drug predlog za dopustitev revizije je revizijsko sodišče zavrnilo, ker v zvezi s tem predlogom ne ugotavlja utemeljenih razlogov za dopustitev revizije v skladu s 367.a členom ZPP (drugi odstavek 367.c člena ZPP). 2

11. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Glej npr. II DoR 589/2019 itd.

2 Revizijsko sodišče se sicer strinja s presojo, da mora tožnik (še toliko bolj v okoliščinah konkretnega primera v zvezi s številnimi zatrjevanimi konkretnimi dejanji trpinčenja) ustrezno substancirati svoje dokazne predloge in da splošno sklicevanje na to, da naj bi priče vedele izpovedati o njegovem delu in trpinčenju, ne zadoščajo – kljub temu, če je sodišče nekatere priče vseeno zaslišalo ob enakih dokaznih predlogih. Sodišče tudi ni dolžno stranke še posebej opozarjati na nesubstanciranost, če jo je opozorila že nasprotna stranka. Sodišče prve stopnje je tudi ustrezno obrazložilo, zakaj ni upoštevalo ugotovitev toženkine komisije z dne 21. 1. 2013.