Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep II DoR 469/2022 ECLI:SI:VSRS:2023:II.DOR.469.2022 AI generated

Supreme Court dismisses review application regarding injunction against advertising signs on private land.

Case Number VSRS Sklep II DoR 469/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court rejected the defendant's application for permission to appeal, citing non-compliance with Article 367a of the Code of Civil Procedure. The first-instance court granted an injunction against the defendant's advertising signs on the plaintiff's land but refused an order for removal, finding the signs were installed by a third party. The Supreme Court upheld this decision, noting the lack of evidence for repeated disturbance and the failure to substantiate constitutional complaints regarding reasoned judgments.

Legislator headnote

AI generated

Article 367a of the Code of Civil Procedure; Article 367c of the Code of Civil Procedure: An application for permission to appeal is inadmissible if the conditions for granting such permission are not met, specifically when the lower court's decision lacks a serious risk of repeated violation or fails to provide a reasoned judgment.

Keywords

AI generated
permission to appeal injunction against nuisance property rights advertising signs reasoned judgment third party installation Code of Civil Procedure

Cited Legislation

AI generated
Article 367a of the Code of Civil Procedure
Article 367c of the Code of Civil Procedure
Article 324 of the Code of Civil Procedure
Article 22 of the Constitution of the Republic of Slovenia
Article 25 of the Constitution of the Republic of Slovenia
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka oglašuje reklamne panoje in za to zaračunava strankam, in sicer na zemljiščih v lasti tožeče stranke, zaradi česar jo slednja toži na prepoved vznemirjanja - panoji jo motijo, ker prostor rabi, tožena stranka pa za panoje ne plačuje ničesar.

2. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi stranki opustitev vsakega poseganja v lastninsko pravico tožnika, še posebej oglaševati na reklamnih panojih. Naložilo ji je, da se v bodoče vzdrži tudi podobnih dejanj (I. točka izreka). Zavrnilo pa je zahtevek, da mora tožena stranka na lastne stroške odstraniti reklamna panoja (II. točka izreka), saj je ugotovilo, da panojev ni postavila tožena stranka, ampak A., d. o. o.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke (zoper odločitev v I. točki izreka) in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje (II. točka izreka).

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije in predlaga, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo glede vprašanj: Ali je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo zahtevku tožnika za prepoved nadaljnjega vznemirjanja, sodišče druge stopnje pa je to odločitev potrdilo, četudi tožnik nikoli ni zatrjeval niti dokazoval obstoja resne nevarnosti oziroma indicev, da se bo vznemirjanje ponovilo, kar je predpogoj za ugoditev zahtevku na prepoved nadaljnjega vznemirjanja? Ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS s tem, ko sodišče prve stopnje ni obrazložilo svoje odločitve, da ugodi zahtevku za prepoved nadaljnjega vznemirjanja? Ali je kršena pravica do obrazložene sodne odločbe iz 22. člena Ustave RS in pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS s tem, ko je sodišče druge stopnje pritožbene očitke tožene stranke zavrnilo zgolj pavšalno, ne da bi svojo odločitev obrazložilo oziroma ne da bi se do navedb tožeče stranke konkretneje opredelilo?.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Ker niso izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP predlog tožene stranke zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločitev sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).