Vrhovno sodišče zavrne predlog za prenos pristojnosti zaradi zgolj nezadovoljstva s sodiščem.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request to transfer jurisdiction to another court. The defendant argued they no longer trusted the judges at the District Court in Brežice, claiming a lack of impartiality. The court held that mere dissatisfaction with specific judges does not constitute a valid reason for delegation, as doubts can be addressed through standard legal remedies.
Legislator headnote
AI generated67. člen Zakona o pravdnem postopku; Delegation of jurisdiction to another court is permitted only when clearly necessary for procedural efficiency or when there are significant reasons objectively undermining public trust in the impartiality of all judges of the competent court, not merely based on a party's dissatisfaction with individual judges.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Zgolj nezadovoljstvo toženca z Okrajnim sodiščem v Brežicah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Toženec (glede na dogajanje na naroku za glavno obravnavo dne 10. 5. 2022) predlaga, naj Vrhovno sodišče določi drugo stvarno pristojno sodišče v pravdni zadevi P 30/2020, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Brežicah, če se ne izloči razpravljajoče sodnice. Trdi, da nima več zaupanja tudi v druge sodnike na tem sodišču. Videz nepristranskosti sojenja je temeljna človekova pravica, ta pa mu v tem postopku glede na sprejeta stališča sodišča ni bila zagotovljena.
2. Tožnika se o toženčevem predlogu za delegacijo pristojnosti nista izjavila.
3. Predlog ni utemeljen.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti ter v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Predlagatelj delegacije mora zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.
5. Zgolj nezadovoljstvo toženca z Okrajnim sodiščem v Brežicah in posledično nezaupanje v pristojno sodišče ne pomeni utemeljenega razloga za prenos pristojnosti. Dvom v pravilnost procesnega postopanja in materialnopravnega odločanja posamičnih sodnikov lahko predlagatelj odpravi z vložitvijo rednih in izrednih pravnih sredstev. Pomisleke v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa s predlogi za njegovo izločitev. Institut delegacije pristojnosti pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).
6. Ker je Vrhovno sodišče ocenilo, da v predlogu predstavljene okoliščine ne upravičujejo uporabe 67. člena ZPP, je toženčev predlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi zavrnilo.