Supreme Court transfers criminal jurisdiction to Maribor due to significant procedural impediments in Celje.

Za odločanje v zadevi se določi Okrožno sodišče v Mariboru.

[JEDRO]

Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnih pravil za določanje krajevne pristojnosti sodišča, pri čemer razlogi iz prvega odstavka 34. člena ZKP onemogočajo delo celotnega sodišča, medtem ko ga razlogi iz prvega odstavka 35. člena ZKP v znatni meri otežujejo. Posledično je prenos krajevne pristojnosti v prvem primeru obligatoren in v drugem primeru fakultativen.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Pred Okrožnim sodiščem v Celju je v teku kazenski postopek zoper obtožene A. A. in B. B. zaradi kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po tretjem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 186. člena KZ-1, C. C. zaradi kaznivih dejanj prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1 in neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami po prvem odstavku 186. člena KZ-1 ter Sanela Kalesića zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po šestem v zvezi s tretjim odstavkom 308. člena KZ-1.

2. Predsednica Okrožnega sodišča v Celju v predlogu za prenos krajevne pristojnosti navaja, da jo je vodja kazenske pisarne seznanila, da so v obravnavani zadevi izločeni vsi sodniki, ki bi jim bilo mogoče v skladu z Letnim razporedom dela sodnic in sodnikov na Okrožnem sodišču v Celju in njegovih organizacijskih enotah za leto 2022 dodeliti zadevo. Ugotavlja, da izločitveni razlogi obstajajo tudi glede sodnikov specializiranega oddelka, ki so v zadevi odločali še pred izločitvijo listin iz spisa s sklepom z dne 4. 7. 2022, zato meni, da je podan pravni razlog za prenos pristojnosti po 34. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Poudarja, da je odrejanje pripora povzročilo večkratno obravnavanje zadeve na zunajobravnavnem senatu, izločanje listin iz spisa pa je bilo obravnavano v pritožbenem postopku in je s tem prišlo do "okužbe" vseh kazenskih sodnikov Okrožnega sodišča v Celju. Dodaja, da gre za obsežno in zahtevno kazensko zadevo, ki teče zoper več obtožencev, obtožnica obsega 115 strani, celoten spis pa 3941 listovnih številk. Zato ocenjuje, da bi bilo neodgovorno dodeliti takšno zadevo sodniku, ki s sojenjem na kazenskem področju nima izkušenj, kar bi obtoženci lahko razumeli kot kršitev njihove pravice do neodvisnega in nepristranskega sojenja iz 23. člena Ustave Republike Slovenije, sodniku pa bi lahko očitali pomanjkanje strokovnosti za odločanje v tako zahtevni zadevi.

3. Za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrožno sodišče znotraj svojega sodnega območja je pristojno višje sodišče, v konkretnem primeru Višje sodišče v Celju. Ker območje tega sodišča obsega le območje Okrožnega sodišča v Celju, je predlog predsednice tega sodišča smiselno razumeti kot predlog za prenos krajevne pristojnosti izven pristojnosti tako Okrožnega kot Višjega sodišča v Celju in je za odločanje v tej zadevi podana pristojnost Vrhovnega sodišča.

4. Po prvem odstavku 34. člena ZKP mora pristojno sodišče, če iz pravnih ali stvarnih razlogov ne more postopati, to sporočiti neposredno višjemu sodišču, ki določi drugo pristojno sodišče na svojem območju. Po prvem odstavku 35. člena ZKP pa lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. V obeh primerih je prenos krajevne pristojnosti izjema od splošnih pravil za določanje krajevne pristojnosti sodišča, pri čemer razlogi iz prvega odstavka 34. člena ZKP onemogočajo delo celotnega sodišča, medtem ko ga razlogi iz prvega odstavka 35. člena ZKP v znatni meri otežujejo. Posledično je prenos krajevne pristojnosti v prvem primeru obligatoren in v drugem primeru fakultativen.

5. Predsednica Okrožnega sodišča v Celju v predlogu navaja okoliščine, zaradi katerih del sodnikov ne bi smel soditi v zadevi, za del sodnikov je takšna verjetnost potencialno izkazana, za sodnike iz drugih oddelkov pa po njeni oceni ne bi bilo primerno, da bi jim bila zadeva dodeljena glede na njen obseg in strokovno zahtevnost. Pri opisanem je tako posredi kombinacija pravnih in stvarnih razlogov, ki po presoji Vrhovnega sodišča Okrožnemu sodišču v Celju sicer ne onemogočajo izvedbe kazenskega postopka, temveč jo otežujejo do mere, ki utemeljuje oceno o lažji izvedbi kazenskega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem.

6. Glede na ugotovljeno je Vrhovno sodišče za krajevno pristojno v obravnavani zadevi določilo Okrožno sodišče v Mariboru, ki bo postopek izvedlo lažje kot katerokoli drugo okrožno sodišče, saj iz vsebine spisa izhaja, da ima obtoženka prebivališče na območju tega sodišča, bližje pa je tudi sedežem zagovornikov obtožencev, razen sedežu zagovornika obtoženega A. A. v Sežani.