Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request based on alleged spatial connection and prejudicing prior ruling.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected a request to transfer jurisdiction to another court due to alleged spatial proximity and prejudicing a prior decision. The applicant argued that the presiding judge's residence near the father of the applicant's spouse created an appearance of bias, while the opposing party claimed the judge had already decided the case. The court ruled that the prior ruling already addressed the spatial connection issue and that such proximity could only justify the removal of a specific judge, not the entire court.
Legislator headnote
AI generated67. člen Zakona o pravdnem postopku; The Supreme Court held that a spatial connection between a judge and a party's relative does not constitute grounds for transferring jurisdiction if a prior ruling has already addressed the issue, as it merely warrants the exclusion of the specific judge rather than the whole court.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Ker se je Vrhovno sodišče do zatrjevane prostorske povezanosti razpravljajoče sodnice in predlagateljevega očeta že opredelilo v zadevi I R 37/2022, se bo v nadaljevanju opredelilo zgolj do zatrjevanega prejudiciranje odločitve. Tudi ta okoliščina ne more omajati videza nepristranskosti Okrajnega sodišča v Novi Gorici (in s tem vseh sodnikov tega sodišča), saj bi lahko pomenila zgolj razlog za izločitev konkretne sodnice. Pa tudi, če bi ta izločitveni razlog bil podan, prva nasprotna udeleženka ne konkretizira njegovih posledic za okrnitev videza nepristranskosti preostalih sodnikov tega sodišča.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Prva nasprotna udeleženka predlaga prenos pristojnosti Okrajnega sodišča v Novi Gorici. V vlogi z dne 2. 3. 2022 je prenos pristojnosti že predlagala. Navajala je, da razpravljajoča sodnica živi v istem kraju kot oče predlagatelja in se posledično nikakor ne more otresti občutka, da bo Okrajno sodišče v Novi Gorici v postopku ravnalo pristransko. Vrhovno sodišče je ta njen predlog s sklepom I R 37/2022 z dne 6. 4. 2022 zavrnilo. Pojasnilo, da v primeru zatrjevanega razloga sploh ni govora o kakšni subjektivni povezanosti ene izmed strank z razpravljajočim sodnikom. Zatrjevana je bila zgolj „prostorska povezanost“ in še to ne predlagatelja s sodnico, marveč njegovega očeta. Pa tudi če bi „prostorska povezanost“ očeta ene izmed udeleženk z razpravljajočim sodnikom ustrezala pojmu subjektivne povezanosti (a niti za tak sklep ni resne podlage), to ne bi utemeljevalo prenosa pristojnosti, marveč bi bilo lahko v najboljšem primeru zgolj razlog za izločitev konkretne sodnice.
2. Prva nasprotna udeleženka v ponovnem predlogu za prenos pristojnosti, poleg okoliščin, ki jih je že zatrjevala predhodno (tj., da je predlagateljev oče sokrajan razpravljajoče sodnice), zatrjuje, da je „morala“ sodnica geodetu že predhodno sporočiti svojo odločitev v tem postopku, zato da bo lahko pripravil ustrezen elaborat. Navaja, da ni dvoma, da je sodnica že odločena, čeprav dokazni postopek še ni končan in udeleženci še niso bili zaslišani. Prav tako bi naj bil podan dvom v nepristranskost vseh sodnikov Okrajnega sodišča v Novi Gorici.
3. Predlagatelj v odgovoru na predlog za prenos pristojnosti zatrjuje, da gre za zavlačevanje postopka.
4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP).
5. Predlagateljica tudi v novem predlogu zatrjuje, da je podan tisti primer „drugih tehtnih razlogov“ iz 67. člena ZPP, ki je v sodni praksi najbolj pogost. Šlo naj bi za okoliščine, ki bi lahko omajale videz nepristranskosti sodišča.
6. Predlog ni utemeljen.
7. Ker se je Vrhovno sodišče do zatrjevane prostorske povezanosti razpravljajoče sodnice in predlagateljevega očeta že opredelilo v zadevi I R 37/2022, se bo v nadaljevanju opredelilo zgolj do zatrjevanega prejudiciranje odločitve. Tudi ta okoliščina ne more omajati videza nepristranskosti Okrajnega sodišča v Novi Gorici (in s tem vseh sodnikov tega sodišča), saj bi lahko pomenila zgolj razlog za izločitev konkretne sodnice. 1 Pa tudi, če bi ta izločitveni razlog bil podan, prva nasprotna udeleženka ne konkretizira njegovih posledic za okrnitev videza nepristranskosti preostalih sodnikov tega sodišča. Glede na navedeno je predlog očitno neutemeljen ter ga je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.
1 Če bi očitek pomenil procesno napako, bi prva nasprotna udeleženka to navsezadnje lahko grajala v postopku s pravnimi sredstvi.