Administrative court dismissed appeal for free legal aid as filed after statutory deadline expired.

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Stališče tožnika, da se petnajstdnevni pritožbeni rok ni iztekel 3. 3. 3022, je zmotno. Sklep je prejel, kot rečeno, 16. 2. 2022, po pravilih četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 142. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 (tako imenovana nadomestna vročitev). Puščen je bil v njegovem hišnem predalčniku po tem, ko ga v petnajstih dneh od obvestila (1. 2. 2022), ni prevzel (prvi odstavek 22. člena ZUS-1 in tretji odstavek 142. člena ZPP). Vročitev se je tako štela za opravljeno zadnji dan petnajstdnevnega roka (16. 2. 2022), rok za vložitev pritožbe pa je začel teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu (17. 2. 2022, prvi odstavek 22. člena ZUS-1 in drugi odstavek 111. člena ZPP) in se je zaključil dne 3. 3. 2022.4 Ni dvoma, da je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč 4. 3. 2022, to je po poteku pritožbenega roka. Prošnja torej ni bila pravočasna.

[OBRAZLOŽITEV]

Uvodno o upravnem postopku

1. Tožnik je zaprosil za brezplačno pravno pomoč. Slednjo je potreboval za sestavo in vložitev pritožbe zoper sklep naslovnega sodišča. Tega je prejel 16. 2. 2022; pritožbeni rok pa se je iztekel 3. 3. 2022. Po njegovem poteku, dne 4. 3. 2022, je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Sodišče je sklenilo, da je bila njegova prošnja prepozna: dana je bila po izteku pritožbenega roka. Z izpodbijanim sklepom jo je zavrglo (tretji odstavek 36. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči; v nadaljevanju: ZBPP 1 ).

Navedbe strank v upravnem sporu

2. Z opisano odločitvijo se tožnik ni strinjal. Menil je, da je je izpolnil postopkovne in materialne predpostavke za dodelitev brezplačne pomoči. V času prejema sodnega pisanja se je nahajal v tujini zaradi materine bolezni, ki je pozneje umrla. Rok za vložitev pritožbe se zato ni iztekel 3. 3. 2022, saj fikcija vročitve ni nastopila. Po vrnitvi je tožniku ostalo nekaj ur, da bi ujel petnajstdnevni pritožbeni rok. Obenem je moral odgovoriti na številne druge sodne akte. Vseeno je procesno dejanje opravil pravočasno, 4. 3. 2022. Poleg tega, mu je bil odvetnik A. A. pripravljen nuditi brezplačno pravno pomoč.

3. Na tožbo se tožena stranka ni odzvala.

O sojenju po sodnici posameznici

4. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1 2 ). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

5. Za rešitev tega upravnega spora je ključno, ali je bila tožnikova prošnja pravočasna. To pa, po presoji senata, ni zapleteno pravno in dejansko vprašanje. V tej zadevi se ne odpirajo (nove) relevantne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, niti ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Tožbeni razlogi so v tem pogledu preprosti. Senat je zato sklenil, da o zadevi odloča sodnica posameznica (sklep z dne 12. 5. 2022).

O dokaznem postopku

6. Sodišče je prebralo in ocenilo listine v spisu Bpp 30/2022. Predloga za zaslišanje tožnika in A. A. je zavrnilo (prvi odstavek 22. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom 287. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP 3 ). Kot je že razložilo na glavni obravnavi, je o vseh pravno pomembnih dejstvih sklepalo na podlagi listin. V tej luči so bila zaslišanja odveč. Sicer pa niso bila predlagana v podkrepitev odločilnih dejstev. Z drugimi besedami, okoliščine zamude pritožbenega roka in pripravljenost A. A., da nudi pravno pomoč, niso pravno pomembni.

K I. točki izreka

7. Tožba ni utemeljena.

8. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Če bi zaradi odločanja o prošnji za brezplačno pravno pomoč ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zato izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ, po presoji izpolnjevanja zakonskih pogojev okoliščin in dejstev o zadevi (24. člen ZBPP), ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli brezplačno pravno pomoč samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam (nujna brezplačna pravna pomoč; prvi odstavek 36. člena ZBPP). Tako prošnjo mora vložiti najkasneje tri delovne dni pred iztekom roka za nujno dejanje (drugi odstavek 36. člena ZBPP). Po njegovem izteku, jo pristojni organ zavrže kot prepozno, če v tako kratkem času ni mogoče zagotoviti osebe, pooblaščene za izvajanje brezplačne pravne pomoči (tretji odstavek 36. člena ZBPP).

9. Naslovno sodišče je s sklepom Su 753/2021 z dne 26. 1. 2022 zavrnilo tožnikove zahteve za izločitev sodnikov. To sodno pisanje mu je bilo vročeno dne 16. 2. 2022. Posledično se je petnajstdnevni pritožbeni rok iztekel 3. 3. 2022. Prošnjo za brezplačno pravno pomoč je tožnik osebno izročil sodišču po preteku roka za vložitev pritožbe, dne 4. 3. 2022. Slednje jo je zavrglo, ker je bila prepozna; tožnik je rok za pritožbo zamudil (tretji odstavek 36. člena ZBPP).

10. Stališče tožnika, da se petnajstdnevni pritožbeni rok ni iztekel 3. 3. 3022, je zmotno. Sklep je prejel, kot rečeno, 16. 2. 2022, po pravilih četrtega odstavka v zvezi s tretjim odstavkom 142. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 (tako imenovana nadomestna vročitev). Puščen je bil v njegovem hišnem predalčniku po tem, ko ga v petnajstih dneh od obvestila (1. 2. 2022), ni prevzel (prvi odstavek 22. člena ZUS-1 in tretji odstavek 142. člena ZPP). Vročitev se je tako štela za opravljeno zadnji dan petnajstdnevnega roka (16. 2. 2022), rok za vložitev pritožbe pa je začel teči šestnajsti dan po puščenem obvestilu (17. 2. 2022, prvi odstavek 22. člena ZUS-1 in drugi odstavek 111. člena ZPP) in se je zaključil dne 3. 3. 2022. 4 Ni dvoma, da je tožnik zaprosil za brezplačno pravno pomoč 4. 3. 2022, to je po poteku pritožbenega roka. 5 Prošnja torej ni bila pravočasna. Na tem mestu sodišče še pripominja, da je vročilnica javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 22. člena ZUS-1 in prvi odstavek 224. člena ZPP).

11. Po zapisanem ne drži, da je imel tožnik čas za vložitev pritožbe vse do 16. 3. 2022. Golo dejstvo, da je bil v tujini, tega ne spremeni. Še drugače, te okoliščine niso pravno pomembne. Brezplačno pravno pomoč je potreboval za pritožbo, prošnjo zanjo pa je podal po tem, ko je bil rok zanjo mimo. S tega vidika tudi navedba, da je bil A. A. pripravljen nuditi brezplačno pravno pomoč, ne igra nobene vloge.

12. Izpodbijana odločba je pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče je zato tožbo zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

13. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 48/2001 z dne 13. 6. 2001, 50/2004 z dne 6. 5. 2004, 23/2008 z dne 7. 3. 2008, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 39/2018 z dne 8. 6. 2018 ter odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številki U-I-253/13-8 z dne 13. 2. 2014 in U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014.

2 Uradni listi Republike Slovenije številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.

3 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 26/1999 z dne 15. 4. 1999, 96/2002 z dne 14. 11. 2002, 110/2002 z dne 18. 12. 2002, 2/2004 z dne 15. 1. 2004, 52/2007 z dne 12. 6. 2007, 45/2008 z dne 8. 5. 2008, 74/2012 z dne 8. 10. 2012, 10/2017 z dne 27. 2. 2017, 32/2018 z dne 11. 5. 2018 in odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije številke U-I-255/99-28 z dne 5. 6. 2003, U-I-145/03-9 z dne 23. 6. 2005, Up-258/03-14 z dne 22. 9. 2005, U-I-55/04-10 ter Up-90/04-15 z dne 6. 4. 2006, U-I-146/07-34 z dne 13. 11. 2008, U-I-279/08-8 z dne 17. 12. 2008, U-I-279/08-14 z dne 9. 7. 2009, U-I-164/09-13 z dne 4. 2. 2010, U-I-200/09-14 z dne 20. 5. 2010, U-I-161/10-12 z dne 9. 12. 2010, U-I-74/12-6 z dne 13. 9. 2012, U-I-290/12-9 z dne 25. 4. 2013, U-I-134/10-28 z dne 24. 10.2013 ter U-I-48/11-10, Up-274/11-9 z dne 16. 1. 2014, U-I-74/14-9 z dne 17. 6. 2016 in U-I-5/16-9 z dne 19. 1. 2017.

4 Primerjaj sklepa Vrhovnega sodišča II Ips 393/2010 z dne 26. 5. 2011, 8. točka in II Ips 39/2012 z dne 11. 4. 2012 , 8. točka.

5 Primerjaj še sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Up 221/2021 z dne 25. 11. 2021, 7. točka.