Administrative court dismisses appeal against free legal aid rejection due to applicant's failure to substantiate review application grounds.

Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 968/2022 z dne 15. 4. 2022 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

[JEDRO]

Razlaga tožene stranke, da ni bila dolžna tožnice pozvati k dopolnitvi prošnje, je tako zmotna. V tem pogledu je preuranjeno vsebinsko odločala. Obrazec je lahko v celoti izpolnjen, torej ima formalno gledano vse sestavine, toda tožena stranka je vseeno dolžna tožnico opozoriti na morebitne vsebinske pomanjkljivosti njene prošnje. To izhaja že iz splošnega načela materialne resnice (8. člen ZUP7). S tem se tudi uresničuje načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Ne gre prezreti še, da se v prvem odstavku 33. člena ZBPP skriva pooblastilo toženi stranki, da zbere podatke kadar in če je to potrebno, da se dodeli brezplačna pravna pomoč (prva alineja prvega odstavka 33. člena ZBPP).

Od prava neuke stranke ne gre pričakovati, da bo predpostavke za vložitev revizije izpolnila v svoji prošnji. To nasprotuje samemu namenu brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 1. člena ZBPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Uvodno o upravnem postopku

1. Tožena stranka je zavrnila prošnjo tožnice za brezplačno pravno pomoč. Slednja jo je potrebovala za sestavo in vložitev predloga za dopustitev revizije ter za zastopanje v revizijskem postopku.

2. Tožničina vloga ni imela formalnih pomanjkljivosti, bila je popolna in razumljiva, zato je tožena stranka ni pozvala k njeni dopolnitvi. Ni pa vsebovala podatkov oziroma dejstev, ki bi omogočali presojo verjetnosti uspeha z izrednim pravnim sredstvom. Ti so lahko laične narave, lahko pa prosilec tudi izkoristi pomoč za pravno svetovanje. Vloga tožeče stranke je bila v tem pogledu vsebinsko prazna. Tožena stranka tako ni imela možnosti, da oceni ali ima zadeva razumne izglede za uspeh (prva alineja prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči; v nadaljevanju: ZBPP 1 ).

Ključne navedbe strank v upravnem sporu

3. Tej odločitvi je tožnica nasprotovala. Pojasnila je, da je prava neuka stranka. Posledično ni znala zastaviti pravnih vprašanj. Poleg tega ji je bila v enakem primeru ponujena brezplačna pravna pomoč. Obrazec ni imel napotila ali rubrike, v kateri bi lahko opisala okoliščine svojega spora in ustrezno pravno utemeljitev. Predlagala je, da naslovno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in njeni prošnji ugodi.

4. Tožena stranka se na tožbo ni odzvala.

O sojenju po sodnici posameznici

5. Med drugim odloča sodišče po sodniku posamezniku, če gre za enostavno dejansko in pravno stanje (tretja alineja drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1 2 ). Gre za izjemo od kolegialne (senatne) sestave sodišča (prvi odstavek 13. člena ZUS-1); kriterij zanjo pa je pravni standard: enostavno dejansko in pravno stanje.

6. Za rešitev tega upravnega spora je ključno, ali so bile izpolnjene predpostavke za zavrnitev tožničine prošnje za brezplačno pravno pomoč. To pa, po presoji senata, ni zapleteno pravno in dejansko vprašanje. V tej zadevi se ne odpirajo (nove) relevantne pravne dileme, niti ni dejansko stanje zahtevno (ni večjega števila pravno pomembnih dejstev, niti ni potrebe po obseženem dokaznem postopku). Tožbeni razlogi so v tem pogledu preprosti. Senat je zato sklenil, da o zadevi odloča sodnica posameznica (sklep z dne 7. 7. 2022).

K izreku

7. Tožba je utemeljena.

8. Namen brezplačne pravne pomoči je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč se dodeli na način, pod pogoji in v skladu z zakonskimi merili (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se ugotavljajo materialni položaj prosilca in drugi zakonski pogoji (redna brezplačna pravna pomoč; tretji odstavek 11. člena ZBPP). Med zadnje sodijo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati (prva alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Gre za tako imenovane objektivne pogoje. 3

9. Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči lahko prosilec vloži na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za pravosodje (prvi odstavek 32. člena ZBPP). Med ostalim mora vsebovati podatke o zadevi (četrta alineja 32. člena ZBPP).

10. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavzela stališče, da je bila tožničina prošnja popolna in razumljiva. Posledično je bil poziv k njeni dopolnitvi odveč. Ker ni vsebovala okoliščin oziroma dejstev, ki bi omogočali presojo obstoja pogojev po prvi alineji prvega odstavka 24. člena ZBPP, je njeno vlogo zavrnila.

11. Toda tožnica je zaprosila za brezplačno pravno pomoč na Obrazcu BPP št. 1, ki je naslovljen „Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči“. Ta v rubriki „Podatki o zadevi“ vsebuje razdelek „Navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči“. Vanj je tožnica vpisala: „za revizijski postopek pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije“. V predhodnem razdelku „Pravna zadeva“ pa je zapisala opravilni številki spora, ki se je vodil pred sodiščem prve in druge stopnje.

12. Sodišče se strinja s tožnico, da v opisanem obrazcu ni zahteve po vsebinski in pravni utemeljitvi zadeve, za katero se uveljavlja brezplačna pravna pomoč. Tega niti ne omogoča; na voljo je namreč le vrstica in pol, na katero lahko prosilec napiše podatke o svoji zadevi. 4 Ti so sicer obvezna sestavina prošnje (četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP).

13. Kaj točno so podatki o zadevi, ZBPP ni opredelil. Po drugem odstavku 32. člena pa je mogoče sklepati, da gre za temeljne informacije, ki sploh omogočajo obravnavo prošnje za brezplačno pravno pomoč. Do enakega zaključka vodi sam obrazec, ki v rubriki „Podatki o zadevi“ ne nudi prostora za kaj več, kot za opravilno številko zadeve, vrsto postopka in želeno pravno sredstvo. To so pa gole formalne oznake spora oziroma zadeve.

14. Razlaga tožene stranke, da ni bila dolžna tožnice pozvati k dopolnitvi prošnje, je tako zmotna. V tem pogledu je preuranjeno vsebinsko odločala. Obrazec je lahko v celoti izpolnjen, torej ima formalno gledano vse sestavine, toda tožena stranka je vseeno dolžna tožnico opozoriti na morebitne vsebinske pomanjkljivosti njene prošnje. 5 To izhaja že iz splošnega načela materialne resnice 6 (8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP 7 ). S tem se tudi uresničuje načelo zaslišanja stranke (9. člen ZUP). Ne gre prezreti še, da se v prvem odstavku 33. člena ZBPP skriva pooblastilo toženi stranki, da zbere podatke kadar in če je to potrebno, da se dodeli brezplačna pravna pomoč (prva alineja prvega odstavka 33. člena ZBPP).

15. Sodišče še dodaja, da dejstvo, da je revizija izredno pravno sredstvo, ne pomeni, da toženi stranki ni treba opozoriti na vsebinske pomanjkljivosti prošnje za brezplačno pravno pomoč. Kot je že uvodoma citirano, je namen brezplačne pravne pomoči uresničevanje pravice do sodnega varstva (prvi odstavek 1. člena ZBPP); v tem pogledu ZBPP ne ločuje rednih od izrednih pravnih sredstev.

16. Kar pa se tiče zahteve, da tožnica „natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, pojasni zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka opiše natančno in konkretno, na enak način pa izkaže tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost prakse“, sodišče pripominja, da je ta pretirana. Od prava neuke stranke ne gre pričakovati, da bo predpostavke za vložitev revizije izpolnila v svoji prošnji. To nasprotuje samemu namenu brezplačne pravne pomoči (prvi odstavek 1. člena ZBPP).

17. Končno pa se po prvem odstavku 24. člena ZBPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi glede katere prosilec vlaga prošnjo. V tej luči ni mogoče govoriti o obveznosti tožnice, da že s svojo prošnjo zadosti vsebinskim predpostavkam za dopustitev revizije.

18. Tožena stranka ni sledila pravilom postopka, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve (2. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Ker niso bili izpolnjeni pogoji za spremembo odločbe (65. člen ZUS-1), jo je sodišče odpravilo (4. in 3. točka prvega odstavka 64. člena ZUS-1 ) in zadevo vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (tretji odstavek 64. člena ZUS-1). Slednja je vezana na dano pravno mnenje sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

19. Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnega spisa očitno, da je treba odločbo odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče razsodilo brez glavne obravnave (prva alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

1 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 48/2001 z dne 13. 6. 2001, 50/2004 z dne 6. 5. 2004, 23/2008 z dne 7. 3. 2008, 19/2015 z dne 20. 3. 2015, 39/2018 z dne 8. 6. 2018 ter odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številki U-I-253/13-8 z dne 13. 2. 2014 in U-I-161/12-16 z dne 20. 2. 2014.

2 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije številke: 105/2006 z dne 12. 10. 2006, 62/2010 z dne 14. 8. 2010, 109/2012 z dne 31. 12. 2012 in odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, številka U-I-147/08-16 z dne 11. 11. 2009.

3 Primerjaj sodbo Vrhovnega sodišča I Up 175/2006 z dne 16. 23. 2006, šesti odstavek.

4 V obrazcu tudi ni nikjer drugje predvideno, da bi prosilec navedel razloge oziroma zakaj potrebuje brezplačno pravno pomoč.

5 Primerjaj sodbe naslovnega sodišča I U 1027/2021 z dne 7. 3. 2022, 10. točka; I U 1241/2021 z dne 22. 9. 2021, 12. točka, I U 852/2021 z dne 18. 8. 2021, 15. točka; I U 1006/2020 z dne 8. 9. 2020 7. točka in nadaljnje.

6 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 61/2012 z dne 9. 2. 2012, 12. točka.

7 Objavljen v Uradnih listih Republike Slovenije, številke: 80/1999 z dne 1. 10. 1999, 70/2000 z dne 8. 8. 2000, 52/2002 z dne 14. 6. 2002, 73/2004 z dne 5. 7. 2004, 119/2005 z dne 28. 12. 2005, 126/2007 z dne 31. 12. 2007, 65/2008 z dne 30. 6. 2008, 8/2010 z dne 5. 2. 2010 in 82/2013 z dne 8. 10. 2013.