Court of Appeal dismissed lower court's jurisdiction ruling, mandating a jurisdictional dispute under ZPP s. 24(1).

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Če sodišče, ki mu je zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, misli, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo (ali kakšno drugo sodišče), mora skladno s prvim odstavkom 24. člena ZPP sprožiti spor o pristojnosti. Ker sodišče prve stopnje ni smelo samo odločati o pristojnosti, je višje sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Novem mestu odločilo, da ni stvarno pristojno za sojenje v tej zadevi in bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Novem mestu.

2. Pritožuje se tožena stranka, uveljavlja kršitev določb pravdnega postopka po 12. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče ni uporabilo drugega odstavka 44. člena ZPP. Navaja, da je bilo o pristojnosti sodišča že pravnomočno odločeno s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu P 171/2019 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2052/2019. V tožbi navedene vrednosti spora 16.258 EUR tožeča stranka ne more spreminjati s popravkom vrednosti spora potem, ko je okrožno sodišče že izdalo sklep o nepristojnosti. Spremembi vrednosti spora je nasprotovala, sodišče pa tudi ni izdalo kakega sklepa o ugotovitvi drugačne vrednosti spornega predmeta, kot je bil naveden v tožbi. Ne drži, da naj bi bila vrednost spora napovedana očitno prenizko. Tožeča stranka tožbenega zahtevka ni spremenila ali ga razširila, zato ne more spreminjati navedb o vrednosti spora.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Meni, da ne gre za res iudicata, ker se je sklep o nepristojnosti okrožnega sodišča nanašal na takratno v tožbi navedeno vrednost spora, ki pa je bila po izdaji sklepa spremenjena. O tem, ali je stranka določila očitno previsoko ali prenizko vrednost spora ter kakšna je prava vrednost, doslej še ni bilo odločeno. Vrednost spora 16.258 EUR je očitno prenizka, saj vrednost z darilno pogodbo podarjenih nepremičnin po GURS znaša 58.195 EUR. Ker je prehitela sodišče in sama popravila vrednost, sodišču preostane le še, da se izreče za stvarno nepristojno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožeča stranka je na Okrožno sodišče v Novem mestu 14. 10. 2019 vložila tožbo za ugotovitev skupnega premoženja razvezanih zakoncev in deležev na njem, vrednost tega zahtevka je označila na 102.111,20 EUR, in za izpodbijanje darilne pogodbe, vrednost tega dela tožbenega zahtevka je označila na 16.258 EUR. Okrožno sodišče v Novem mestu se je s sklepom z dne 16. 10. 2019 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje o tožbenem zahtevku za izpodbijanje darilne pogodbe in sklenilo, da bo po pravnomočnosti zadeva v tem delu odstopljena v reševanje Okrajnemu sodišču v Novem mestu kot stvarno in krajevno pristojnemu. Po prejemu navedenega sklepa je tožeča stranka na sodišče vložila popravo tožbe, podrejeno pritožbo. Navedla je, da je kot vrednost spora zaradi izpodbijanja darilne pogodbe pomotoma navedla 16.258 EUR, pravilna vrednost je 58.195,93 EUR, zato popravlja tožbo tako, da vrednost izpodbijanja darilne pogodbe nadomešča s pravilnim zneskom 58.195,93 EUR. Vloga je bila odstopljena višjemu sodišču, ki je s sklepom I Cp 2052/2019 potrdilo sklep okrožnega sodišča o nepristojnosti. Okrajno sodišče je razpisalo narok, na katerem je, predno se je spustilo v obravnavanje glavne stvari, sprejelo izpodbijani sklep. V obrazložitvi je navedlo, da o novi vrednosti spornega predmeta 58.195,93 EUR še ni bilo odločeno z zornega kota stvarne pristojnosti in ker je odločilna vrednost spornega predmeta, ki je navedena v tožbi, kar zajema tudi popravo tožbe, je treba pri presoji pristojnosti upoštevati navedeni znesek, zato je pristojno okrožno sodišče.

6. Za izdajo izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage. Če sodišče, ki mu je zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, misli, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo (ali kakšno drugo sodišče), mora skladno s prvim odstavkom 24. člena ZPP sprožiti spor o pristojnosti. Ker sodišče prve stopnje ni smelo samo odločati o pristojnosti, je višje sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP).

7. Stroški tega pritožbenega postopka so del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče odločitev o njih pridržalo za končno odločbo (šesti odstavek 163. člena ZPP).