Long-term non-use of a stairwell does not change its legal nature as a shared part without unanimous consent.

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Zgolj dolgoletna neuporaba spornega hodnika – podesta s strani lastnikov stanovanja št. 11 ne more spremeniti pravne narave posebnega skupnega dela, (pisno) soglasje vseh treh etažnih lastnikov za preoblikovanje posebnega skupnega dela pa ni bilo niti zatrjevano, zato se šteje kot bolj verjetno (v smislu 24. člena ZVEtL-1), da je sporni hodnik – podest posebni skupni del, ki (še vedno) pripada vsem trem stanovanjem (posamezni deli št. 8, 9 in 11).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom med drugim ugotovilo, da na sporni stavbi že obstoji etažna lastnina in kateri so splošni skupni deli stavbe (III. do V. točka izreka, niso predmet pritožbe); ugotovilo posebne skupne dele, posamezne dele in solastniške deleže na splošnih skupnih delih (VI. do VIII. točka izreka; niso predmet pritožbe). Nadalje je ugotovilo imetnike idealnih deležev na posebnem skupnem delu 0000-141-17, lastnike posameznih delov, neobstoj posameznih delov z nekdanjimi začasnimi oznakami in kateri posamezni del obremenjuje zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve (X. do XIII. točka izreka, niso predmet pritožbe).

2. V IX. točki izreka, ki je edina pritožbeno sporna, je ugotovilo, da imajo na posebnem skupnem delu z ID znakom 0000-141-16 (v nadaljevanju: sporni hodnik – podest) idealne deleže solastnine vsakokratni lastniki posameznih delov z ID znaki 0000-141-8 (trenutno pritožnica), 0000-141-9 (trenutno A. A. in pok. B. B.) in 0000-141-11 (trenutno D., d. o. o.).

3. Zoper IX. točko izreka sklepa se pritožuje nasprotna udeleženka C. C., ki med drugim navaja, da je sporni hodnik – podest posebni skupni del, ki pripada zgolj lastnikom posameznih delov št. 8 in 9 (pritožnica ter A. A. in B. B.), ne pa tudi lastniku posameznega dela št. 11. Sodišče ni izvedlo ogleda na kraju samem. Sporni hodnik – podest ne služi posameznemu delu št. 11, ker ima slednji poseben vhod z ločenimi vrati s skupnega stopnišča. Pravico souporabe skupnega dela št. 16 je spremenil E. E., ko je bil še lastnik vseh treh stanovanj (deli št. 8, 9 in 11). Pridobitelji dela št. 11 zato niso mogli pridobiti pravice uporabe skupnega dela št. 16 (spornega hodnika – podesta).

4. Predlagatelja sta na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pritožnica v postopku na prvi stopnji povsem pasivna in ni podala nobenih vlog, navedb ali dokaznih predlogov, čeprav je bila ustrezno zastopana (neustreznega zastopanja ali npr. napak pri vročanju pritožba niti ne zatrjuje). Zato so pritožbene navedbe, da naj bi prvotni lastnik vseh treh stanovanj (E. E.) spremenil sporni posamezni skupni del – hodnik oziroma podest, ter o dejanski ureditvi (poseben vhod itd.) nedovoljene pritožbene novote (337. člen Zakona o pravdnem postopku 1 v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku 2 ). Enako velja za navedbe v zvezi z neizvedbo dokaza z ogledom: pritožnica tega dokaza v postopku na prvi stopnji sploh ni predlagala.

7. Glede na to pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pravilno materialnopravno stališče sodišča prve stopnje (skrbno in sistematično utemeljeno v 20. do 29. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), da zgolj dolgoletna neuporaba spornega hodnika – podesta s strani lastnikov stanovanja št. 11 (to dejstvo je sodišče prve stopnje ugotovilo in upoštevalo) ne more spremeniti pravne narave posebnega skupnega dela, (pisno) soglasje vseh treh etažnih lastnikov za preoblikovanje posebnega skupnega dela pa ni bilo niti zatrjevano, zato se šteje kot bolj verjetno (v smislu 24. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča 3 ), da je sporni hodnik – podest posebni skupni del, ki (še vedno) pripada vsem trem stanovanjem (posamezni deli št. 8, 9 in 11). Glede na 35. člen ZVEtL-1 ima pritožnica možnost, da v pravdnem postopku dokaže nasprotno.

8. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo ne izrecno zatrjevanih ne uradoma upoštevnih (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) kršitev, je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo v izpodbijanem delu (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Osnovno pravilo v zvezi s stroški v nepravdnem postopku je, da vsak udeleženec sam nosi svoje stroške (40. člen ZNP-1), zato je tudi pritožbeno sodišče tako odločilo o stroških pritožbenega postopka.

1 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

2 Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1.

3 Uradni list RS, št. 34/2017, v nadaljevanju ZVEtL-1.