Appeal court allows claim for collection costs per transport contract, ruling each shipment creates a new debt.

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje:

- v izpodbijani IV. točki izreka spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 8 dni plačati (še) 360,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema dopolnitve tožbe (22. 3. 2022) dalje,

- v izpodbijani V. točki izreka pa tako, da mora tožena stranka tožeči stranki v roku 8 dni namesto 343,39 EUR povrniti 403,99 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

II. Tožena stranka mora v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 264,66 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, dalje do plačila.

[JEDRO]

Tožeča stranka je za toženo stranko skladno z medsebojnim dogovorom opravila storitve prevoza, pri čemer njuno poslovno sodelovanje poteka na način, da tožena stranka preko elektronske pošte ali preko telefona naroči posamezen prevoz, tožeča stranka naročilo sprejme in prevoz opravi, nato pa stranki podpišeta še dostavnico ali prevoznico oziroma mednarodni tovorni list. Če je temu tako, pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoč sklep, da tožeča stranka v tem postopku vtožuje samo eno terjatev. Pritrditi je potrebno tožničini materialnopravni razlagi, da je bila skladno z opisanim poslovanjem za vsak prevoz sklenjena nova prevozna pogodba, iz katere izhaja tudi vsakič nova terjatev tožeče stranke in da posledično (ker tožena stranka dolga, ki izhaja iz naslova prevozov in ga je tožeča stranka obračunala z računi, izdanimi med 4. 5. 2021 in 1. 7. 2021, ni plačala v roku) za vsak prevoz tožeči stranki pripada tudi nadomestilo stroškov izterjave.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi glede zneska 275,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 7. 2021 dalje (I. točka izreka uvodoma navedenih sodbe in sklepa) in da se sprememba tožbe z dne 15. 3. 2022 dovoli (II. točka izreka uvodoma navedenih sodbe in sklepa). Razsodilo je, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki v roku 15 dni plačati 2.040,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo:

- od zneska 72,40 EUR od 4. 7. 2021 dalje;

- od zneska 146,40 EUR od 6. 7. 2021 dalje;

- od zneska 475,80 EUR od 11. 7. 2021 dalje;

- od zneska 146,40 EUR od 13. 7. 2021 dalje;

- od zneska 427,00 EUR od 13. 7. 2021 dalje;

- od zneska 146,40 EUR od 28. 7. 2021 dalje;

- od zneska 146,40 EUR od 3. 8. 2021 dalje;

- od zneska 146,40 EUR od 11. 8. 2021 dalje;

- od zneska 146,40 EUR od 15. 8. 2021 dalje;

- od zneska 146,40 EUR od 31. 8. 2021 dalje in

- od zneska 40,00 EUR od 22. 3. 2022 dalje

(III. točka izreka uvodoma navedenih sodbe in sklepa) in da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 360,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prejema dopolnitve tožbe dalje (IV. točka izreka uvodoma navedenih sodbe in sklepa). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki v 15 dneh od vročitve te odločbe povrniti pravdne stroške v višini 343,39 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti (V. točka izreka uvodoma navedenih sodbe in sklepa).

2. Zoper citirani IV. in V. točko izreka je tožeča stranka vložila pritožbo. Uveljavljala je „vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in pritožbenemu sodišču predlagala, da (njeni pritožbi ugodi in) odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi v celoti, toženi stranki pa naloži, da tožeči stranki povrne stroške pravdnega postopka v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila. Podrejeno je tožeča stranka predlagala, da pritožbeno sodišče (pritožbi ugodi in) sodbo v izpodbijanem delu razveljavi, zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, odločitev o stroških pa pridrži do končne odločitve. Pritožbene stroške je priglasila v specificiranem stroškovniku na sami vlogi.

3. Na pravilno vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Slediti je pritožbi, ki prvostopenjskemu sodišču očita, da je zmotno njegovo materialnopravno stališče, da (sicer drži, da je tožeča stranka opravila 10 prevozov in da je v zvezi z njimi izdala tudi 10 računov, da) je tožeča stranka v tem postopku uveljavljala zgolj eno terjatev, ki obsega plačilo vseh desetih prevozov in da je zato upravičena zgolj do enkratnega povračila stroškov izterjave.

6. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, med pravdnima strankama pa tudi ni sporno (tožena stranka na navedbe iz dopolnitve tožbe z dne 15. 3. 2022 namreč ni odgovorila), da je tožeča stranka za toženo stranko skladno z medsebojnim dogovorom opravila storitve prevoza, pri čemer njuno poslovno sodelovanje poteka na način, da tožena stranka preko elektronske pošte ali preko telefona naroči posamezen prevoz, tožeča stranka naročilo sprejme in prevoz opravi, nato pa stranki podpišeta še dostavnico ali prevoznico oziroma mednarodni tovorni list. Če je temu tako, pa po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoč sklep, da tožeča stranka v tem postopku vtožuje samo eno terjatev. Pritrditi je potrebno tožničini materialnopravni razlagi, da je bila skladno z opisanim poslovanjem za vsak prevoz sklenjena nova prevozna pogodba, iz katere izhaja tudi vsakič nova terjatev tožeče stranke in da posledično (ker tožena stranka dolga, ki izhaja iz naslova prevozov in ga je tožeča stranka obračunala z računi, izdanimi med 4. 5. 2021 in 1. 7. 2021; prim. 1. točko te obrazložitve, ni plačala v roku) za vsak prevoz tožeči stranki pripada tudi nadomestilo stroškov izterjave. To po presoji pritožbenega sodišča izhaja tudi iz same določbe prvega odstavka 14. člena Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih (v nadaljevanju: ZPreZP-1).

7. ZPreZP-1 ureja ukrepe za odpravo plačilne nediscipline (1. člen). Z II. in III. poglavjem tega zakona 1 se v pravni red Republike Slovenije delno prenaša Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2011/7/EU z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (UL L št. 48 z dne 23. februarja 2011, str. 1) (2. člen). ZPreZP-1 se uporablja za pogodbe, ki so sklenjene med gospodarskimi subjekti ali med gospodarskimi subjekti in javnimi organi, kadar mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev (v nadaljnjem besedilu: upnik), druga stranka pa izpolniti denarno obveznost (v nadaljnjem besedilu: dolžnik). Ta zakon se ne uporablja, če je bil nad dolžnikom ali upnikom začet postopek zaradi insolventnosti v skladu z zakonom, ki ureja postopke zaradi insolventnosti (3. člen). Če je dolžnik v zamudi, je upnik za vsako terjatev od dolžnika upravičen zahtevati plačilo nadomestila stroškov izterjave (prvi odstavek 14. člena). Stroški izterjave iz prejšnjega odstavka znašajo 40 eurov (drugi odstavek 14. člena). Stroški izterjave iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo med izvršilne stroške, kot jih določa zakon, ki ureja postopek izvršbe (tretji odstavek 14. člena). Pravica upnika iz prvega odstavka tega člena zastara v treh letih od dneva nastanka zamude (četrti odstavek 14. člena). Določbi prvega in drugega odstavka tega člena ne omejujeta ali izključujeta pravice do povračila preostanka stroškov, povezanih z izterjavo, ki jih je upnik upravičen zahtevati v skladu s pogodbo ali drugimi predpisi (peti odstavek 14. člena).

8. Obrazloženo pomeni, da je odločitev, ki izhaja iz IV. točke izreka uvodoma citirane sodbe, napačna, pritožba tožeče stranke pa v tem delu utemeljena. Na podlagi določila 14. člena ZPreZP-1 je namreč upravičena za vsako terjatev zahtevati nadomestilo stroškov izterjave v višini 40,00 EUR. Pritožbeno sodišče je zato sledilo pritožbi in zahtevi, da se tožeči stranki prizna vseh zahtevanih 400,00 EUR, zaradi česar je sodbo sodišča prve stopnje v tem delu spremenilo (5. alineja 358. člena ZPP).

9. Ker je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožeče stranke in v izpodbijanem delu, tj. v IV. točki izreka spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zahtevku tožeče stranke ugodilo tudi za znesek 360,00 EUR, je tožeča stranka v tem gospodarskem sporu zmagala v celoti (100 %), tožena stranka pa v njem ni uspela (0 %). Po prvem odstavku 154. člena ZPP in ob upoštevanju OT ter ZST-1 mora zato tožena stranka v celoti povrniti tožeči stranki vse s pritožbo neizpodbijane pravdne stroške, kot jih je odmerilo sodišče prve stopnje v skupnem znesku 403,99 EUR, v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo tudi v delu, v katerem izpodbija V. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje in jo spremenilo tako, da mora tožena stranka namesto 343,39 EUR tožeči stranki povrniti 403,99 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti.

10. Po prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP ter ob upoštevanju OT in ZST-1 mora tožena stranka povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka, in sicer nagrado za redno pravno sredstvo - 250 točk (x 0,60 EUR = 150,00 EUR (tar. št. 22 OT)), pavšalne administrativne stroške - 2 % (5 točk x 0,60 EUR = 3,00 EUR (tretji odstavek 11. člena OT)), povečano za 22 % DDV (33,66 EUR (drugi odstavek 2. člena OT)), ter sodno takso za pritožbo (78,00 EUR (tar. št. 1121 Taksne tarife ZST-1)), skupaj 264,66 EUR. Od priznanih stroškov gredo tožeči stranki za primer zamude tudi zahtevane zamudne obresti.

1 V III. poglavju ZPreZP-1 z naslovom Posledice zamude je tudi določba 14. člena, ki jo je potrebno uporabiti v obravnavanem primeru.