Supreme Court dismisses appeal application due to failure to precisely define legal issue and substantiate systemic importance.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso.

Zgolj prepis oziroma povzemanje zakonske določbe 367a. člena ZPP ni dovolj, saj vse to Vrhovno sodišče pozna že po uradni dolžnosti. Zahteva se namreč utemeljitev pomembnosti pravnega odločanja o postavljenih vprašanjih glede na kršena pravna pravila v dotedanjem postopku s širšega vidika, to je z vidika zagotavljanja pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je najprej dopustilo spremembo tožbe. Nato je toženi stranki naložilo plačilo 840.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2017, zahtevek za plačilo 232.222,70 EUR ter zakonske in pogodbene obresti pa zavrnilo (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo 9.873,98 EUR pravdnih stroškov (II. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo v I. točki izreka v ugodilnem delu tako, da je zavrnilo tožbeni zahtevek še za znesek 24.920,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2017, v II. točki izreka pa tako, da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki 9.264,21 EUR pravdnih stroškov, v ostalem delu pa pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je bilo toženi stranki naloženo, da tožeči stranki plača 815.080,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 12. 2017, potrdilo (I. točka izreka). Pritožbo tožeče stranke je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek v višini 232.222,70 EUR ter zakonske in pogodbene obresti, potrdilo (II. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka nosi svoje pritožbene stroške (III. točka izreka).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje glede dela, v katerem je bilo ugodeno tožbenemu zahtevku za plačilo 815.080,00 EUR s pripadki, vlaga tožena stranka predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da je v tej zadevi „ sporno materialno pravno vprašanje glede izpolnjevanja zakonskih pogojev za uporabo zakonske določbe o neupravičeni obogatitvi 190. člen Obligacijskega zakonika in glede uporabe zakonske določbe 2. odstavka 87. člena Obligacijskega zakonika. “

4. Predlog ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Z zakonom so določene stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije, ki jim predlagateljica ni zadostila.

7. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna postavitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemski luči glede pomena za pravni red in sodno prakso. 1 Predlagateljica v predlogu ni jasno in nedvoumno oblikovala vprašanja, glede katerega predlaga dopustitev revizije. Iz zgoraj povzete opredelitve je namreč mogoče razbrati zgolj to, da naj bi šlo za izpolnjevanje zakonskih pogojev iz 190. člena oziroma drugega odstavka 87. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

8. Tudi sicer pa predlagateljica pomembnost v smislu prvega odstavka 367.a člena ZPP le pavšalno zatrjuje. Zgolj prepis oziroma povzemanje zakonske določbe 367.a člena ZPP namreč ni dovolj, saj vse to Vrhovno sodišče pozna že po uradni dolžnosti. Zahteva se namreč utemeljitev pomembnosti pravnega odločanja o postavljenih vprašanjih glede na kršena pravna pravila v dotedanjem postopku s širšega vidika, to je z vidika zagotavljanja pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Prav ta utemeljitev pa je v predlogu tožene stranke izostala, saj tožena stranka zgolj povzema določbo prvega odstavka 367.a člena ZPP oziroma se sklicuje na drugo alinejo prvega odstavka te določbe ter navaja razloge, zaradi katerih meni, da je odločitev sodišča druge stopnje napačna.

9. Glede slednjega Vrhovno sodišče dodaja, da so (nadaljnje) navedbe v predlogu mestoma sicer težko razumljive, vendar pa je iz njih vseeno mogoče nedvoumno razbrati, da pomenijo zgolj navajanje razlogov, zakaj naj bi bila odločitev sodišča druge stopnje napačna. Gre torej za navajanje revizijskih razlogov in kaj več iz njih ne izhaja. Vrhovno sodišče pa je že večkrat pojasnilo, da navedba in utemeljitev revizijskih razlogov sama po sebi ne predstavlja razloga za dopustitev revizije. 2

10. Ker navedena nepopolnost onemogoča vsebinsko presojo utemeljenosti predloga glede na kriterije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrglo.

11. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 341/2019 z dne 5. 9. 2019, II DoR 382/2019 z dne 5. 9. 2019 in II DoR 541/2020 z dne 6. 1. 2021.

2 Prim. sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 514/2010 z dne 23. 12. 2010, II DoR 207/2011 z dne 8. 12. 2011 in II DoR 382/2019 z dne 5. 9. 2019.