Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 912/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CP.912.2022 AI generated

Appeal allowed; first-instance court dismissed site inspection request, violating ZPP mandatory inspection rules.

Case Number VSL Sklep I Cp 912/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court partially allowed the appeal by quashing the first-instance judgment regarding the refusal of a site inspection. The defendant argued that the court failed to conduct an on-site visit despite a timely request, while the plaintiff contended the court would address concerns in its reasoning. The court ruled that the absence of a site inspection and lack of explanation constituted an absolute essential violation of the Civil Procedure Act, necessitating the case's return for retrial.

Legislator headnote

AI generated

ZPP 8. točka drugega odstavka 339. člena; 354. člen; 357.a člen: The court must conduct a site inspection when requested to ascertain facts; failure to do so without explanation constitutes an absolute essential violation requiring quashing and remittal.

Keywords

AI generated
site inspection civil procedure act essential violation quashing judgment remittal for retrial burial site boundary dispute

Cited Legislation

AI generated
AI generated
VSL sodba in sklep I Cp 2970/2009
Appeal dismissed; plaintiff's claim for building rights based on construction on foreign land is conceptually inconsistent with good faith acquisition. Good faith requires registration in land registry. Plaintiff and predecessors were never registered as owners or builders on foreign land, thus they knew or should have known they were building on others' land. Consequently, they could not acquire building rights or ownership through good faith acquisition or prescription. The court rejected the appeal and confirmed the first-instance judgment. The plaintiff's claim for building rights based on construction on foreign land is conceptually inconsistent with good faith acquisition. Good faith requires registration in the land registry. The plaintiff and predecessors were never registered as owners or builders on foreign land, thus they knew or should have known they were building on others' land. Consequently, they could not acquire building rights or ownership through good faith acquisition or prescription. The court rejected the appeal and confirmed the first-instance judgment.
VSL sodba II Cp 2908/2013
Appeal dismissed; prior written consent for land intrusion valid despite later regret by landowner.
VSL Sodba I Cp 57/2019
Appellate court upholds lower court ruling on easement creation, rejecting claims of expert error and procedural defects.
VSL sodba I Cp 382/2016
Appeal dismissed; plaintiff must allege nullity facts rather than relying on court's ex officio duty.
VSC Sodba Cp 328/2021
Appeal dismissed; prior invalid lease confirmed allows acquisition via constructive possession under ZTLR s. 25.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožbi se ugodi in se sodba v izpodbijanem delu (I. A in v celoti II. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Ker sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z ogledom na kraju samem, ker ni pojasnilo v sodbi, zakaj tega dokaza ni izvedlo, na zadnjem naroku pa je na opomin tožene stranke zapisalo, da bo to pojasnjeno v sodbi, gre za absolutno bistveno kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka je pravočasno predlagala ta dokaz in pojasnila, kaj s tem dokazom dokazuje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in naložilo toženi stranki, da iz parcele št. .../2 k. o. ..., ki je v lasti tožnice A. A., odstrani še preostalo nasuto zemljo s primesmi gramoza, kamenja, odpadkov in podobo, poravna teren in ga zatravi in v celoti vzpostavi prejšnje stanje v nivo z ostalimi zasebnimi zemljišči, pri čemer se mu prepoveduje kakršnokoli izvajanje del s kmetijskimi ali drugimi delovnimi stroji oziroma drugačno poseganje ne nepremičnino tožnice. Naložilo je toženi stranki plačilo pravdnih stroškov. Pod točko I. B izreka pa je zavrnilo zahtevo, da se prepove toženi stranki pod grožnjo denarne kazni 5.000,00 EUR v bodoče, zlasti dejanja iz točke I. A. Zavrnilo je tudi nasprotni tožbeni zahtevek, da je nasprotni tožnik B. B. lastnik nepremičnine in da se v zemljiško knjigo vpiše pri tej parceli lastninska pravica.

2. Proti sodbi v delu, v katerem ni uspela, vlaga pritožbo tožena stranka (B. B.). Meni, da SPZ določa, da mora tisti, ki ugovarja zahtevku pridobitve lastninske pravice na podlagi priposestvovanja dokazati, da priposestvovalec ni imel dobre vere. Glede dobre vere se je sodišče oprlo na izpovedbo C. B., da predniki tožene stranke niso sodelovali v postopku meriolacije. Mati toženca ni rekla, da niso sodelovali, ampak da je pri meriolaciji sodeloval njen mož oziroma oče tožene stranke. Na zapisniku pa ga ni bilo najti, saj je C. B. poročena B.

Toženec je pridobil sporno parcelo po mamini strani. Postopek meriolacije je potekal pred 40-timi leti, zato je težko verjeti, da se mati tožene stranke dejansko res spominja, ali je kdo od sorodnikov tožene stranke sodeloval v postopku, so se pa plačevale položnice v zvezi z meriolacijo. Ker se tudi parcela tožene stranke, to je številka .../6 nahaja ob potoku, je logično, da bi v postopku meriolacije moral sodelovati tudi kdo iz družine B. Na to pritožbo povzema izpovedbo C. B. Tožeča stranka je izpovedala, da ne ve, če je bila tožena stranka udeležena pri meriolaciji, ker pri podpisih niso bili prisotni.

Izpovedala je, da so pravni predniki tožeče stranke obdelovali zemljišče do potoka, na nasprotni strani. Potok je še danes viden, tožena stranka pa na drugi strani potoka. Razlikovati je potrebno dve stvari, to je potok, ki je še danes viden, pri čemer je tožena stranka vseskozi v dobri veri obdelovala zemljišče na eni strani potoka, tožeča pa na drugi strani. Potok še obstaja in je razviden tudi iz fotografij in preko njega je speljan most. Če bi sodišče opravilo izvedbo dokaza z ogledom, bi se lahko prepričalo, kje še danes teče potok in stranke bi lahko pokazale, kje je bil speljan odtočni graben, saj so bile še vidne sledi cevi.

Tožeča stranka je povedala, da so pri razmejitvah sodelovali vsi mejaši, ki so mejili na potok in dejstvo je, da toženci mejijo še danes na potok. Sodišče pa spregleda izpoved tožnice, ki je povedala, da je bila močvara preko potoka do poti, oni pa so obdelovali zemljišče do potoka na nasprotni strani. Tožnica je potrdila, da je potok v naravi predstavljal mejo med zemljišči obeh strank, kar zatrjuje tožena stranka v celotnem postopku. Delno je potrdil tudi priča D. D., ko je poudaril, da sta bila s pokojnim tastom na njihovi parceli preko potoka.

Ker sodišče ni opravilo ogleda, je kršilo pravico tožene stranke do izjave, posledično zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in nato napačno uporabilo materialno pravo. Nepravilno je ugotovljeno, da je med sporno nepremičnino in toženčevo nepremičnino do nasutja jarka s strani tožene stranke, vidna meja med parcelama v obliki jarka za odtekanje vode. Jarek je bil izkopan po končani melioraciji poljubno po terenu, kakor je visel, da je potekalo odvodnjavanje in ne po mejah med navedenimi nepremičninami. Iz priloženih letalskih posnetkov ni videti, da bi omenjeni jarek potekal po mejah med parcelama.

Da je lahko tožena stranka jarek zasula, je morala priča E. E. dvigniti teren na svoji strani omenjene poti in tako voda ni več zastajala. Vse to bi lahko sodišče razčistilo na terenu z ogledom, ko bi se videl nagib terena. Sodišče je bistveno kršilo določbe ZPP, ker je toženi stranki odvzelo pravico do izjave. Sporna parcela na vsebuje jarkov in teren ni nič ponižan. Pritožba vsebuje tudi sklepanje tožene stranke o tem, kaj je logično in kaj ne. Izpodbija tudi sklepanje o tem, da toženec ni bil v dobri veri, ker naj bi večkrat vprašal, če bi oče tožnice parcelo prodal, nato pa še tožnico.

Priča F. F. na eni strani navaja, da naj bi vedel, da je zemljišče last tožeče stranke, ni pa nikoli vprašal, ko je videl toženca da dovaža bale in zemljo, na podlagi česa to lahko počne. Graja tudi izpovedbo priče E. Sodišče se ni opredelilo do izpovedbe priče G. G. Tudi priča H. H. je izpovedal, da so sporna zemljišča vedno kosili B. in ne tožničin oče. Z ogledom bi bilo treba ugotoviti, kje je potekal sporni jarek, za katerega tožeča stranka trdi, da je potekal po meji med obema parcelama, kje teče še obstoječi potok, ko priče govorijo o zemljišču levo in desno od potoka in bi sodišče lahko ocenilo z izvedencem ta dejstva.

Tako pa se opira le na izpovedbe neverodostojnih prič. Nenavadno je sklepanje o tem, da je tožena stranka imela brezplačno v najemu sporno parcelo, ob tem pa je za druge parcele plačevala najemnino.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlaga zavrnitev. Ponavlja, kako je prišlo do nastanka parcele in da je med parcelama nastal manjši meriolacijski graben in voda je odtekala v potok. Oče je kosil do 1994, nato pa je toženčev oče vprašal tožničinega očeta, če bi lahko kosil to parcelo in to mu je bilo dovoljeno. Tožena stranka je obdelovala parcelo 1094/6 in to do druge strani grabna.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožba večkrat ponovi, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja treba opraviti ogled na kraju samem ob izvedencu geometru. Ta dokazni predlog je podala tožena stranka v pripravljalni vlogi (list. št. 29). Trdila je med drugim, da je toženec oziroma družina B. obdelovala in urejala nepremičnine in sicer parc. št. 1042./2 in 1094/6 vse do potoka, jo izboljševala in da temu ni nihče ugovarjal. Tožena stranka je trdila, da je sporno parcelo prisestvovala že najkasneje leta 2006 in med drugim predlagala ogled na kraju samem. Nato je na zadnji glavni obravnavi ponovila ta dokazni predlog, ker sodišče tega dokaza ni izvedlo in uveljavljala kršitev postopka po 286.b členu, ker bi neizvedba teh dokazov vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe. Sodišče pa je na to odgovorilo, da bo na te očitke odgovorilo v obrazložitvi sodbe (list. št. 108).

6. V sodbi ni najti odločitve o tem dokaznem predlogu. Sodišče tega dokaza ni izvedlo, ni ga povzelo v dokazni sklep in v sodbi ne pojasni, zakaj tega dokaza ni izvedlo. Tožena stranka zato utemeljeno opozarja, da s takšnim postopanjem ni imela možnost sodelovanja v postopku, kar je absolutna bistvena kršitev določb ZPP iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožena stranka je opozorila sodišče na ta dokazni predlog. Ko je podala ta dokazni predlog je pojasnila, zakaj je to potrebno. V pritožbi pa obširno razlaga, da je pomembno ugotoviti, kje še danes teče potok, kje je bil speljan odtočni graben, saj so še vidne sledi cevi. Na to opozarja na trditve tožeče stranke o tem, da je potok v naravi predstavljal mejo med zemljišči obeh strank in da sta obdelovala svoje parcele do svoje strani potoka. To je trdila tožeča stranka tudi v odgovoru v nasprotno tožbo (list. št. 10 spisa P 61/2019).

7. Tako se izkaže, da je tudi za pravilno ugotovitev treba ugotoviti, kje teče potok, kje je bil speljan odtočni graben in v zvezi s tem, kje so stranke obdelovale zemljišča oziroma katere parcele ta zemljišča predstavljajo. Zato je odgovarjanje na ostale pritožbene navedbe preuranjeno, saj je tudi dokazni postopek dopolniti.

8. Pritožbeno sodišče ne more odpraviti absolutne bistvene kršitve določb ZPP in je moralo sodbo v izpodbijanem delu razveljaviti (354. člen ZPP). Sodišče prve stopnje bo moralo opraviti ogled na kraju samem ob sodelovanju izvedenca geometra in razjasniti dejansko stanje. Nato pa bo lahko povezalo opravljene izpovedbe prič s temi dejstvi. Če bo sodišče ugotovilo, da so določena dejstva še vedno nejasna, bo moralo dodatno zaslišati priče ali stranke, če bo ocenilo, da je to potrebno. Če pa bo potrebno izvesti samo ta dokaz, pa bo ponovno ocenilo že izvedene dokaze skupaj z novim dokazom. Obravnava na drugi stopnji ne bi mogla rešiti tega problema, zato je bila potrebna razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje (357.a člen ZPP). Izrek o stroških temelji na določbi 165. člena ZPP.