Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I R 165/2022 ECLI:SI:VSRS:2022:I.R.165.2022 AI generated

Supreme Court rejects delegation request due to lack of impartiality doubts despite shared building and daily contact.

Case Number VSRS Sklep I R 165/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to delegate jurisdiction to ensure the appearance of impartiality. The plaintiff argued that daily contact between judges in the same building created a reasonable doubt about the impartiality of the court handling the civil compensation claim. The court held that mere co-location and routine interactions do not constitute sufficient grounds for delegation under Article 67 of the Civil Procedure Act.

Legislator headnote

AI generated

Article 67 of the Civil Procedure Act; The Supreme Court ruled that daily contact between judges in the same building does not objectively undermine the appearance of impartiality, and delegation is only warranted when specific, serious doubts regarding judicial independence exist.

Keywords

AI generated
delegation of jurisdiction appearance of impartiality judicial independence Civil Procedure Act reasonable doubt shared building judicial contact

Cited Legislation

AI generated
Article 67 of the Civil Procedure Act

Cited Case Law

AI generated
Supreme Court of Slovenia I R 96/2022
Supreme Court of Slovenia I R 15/2002
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi utemeljila prenos pristojnosti, presojati strogo. Okoliščina, da je kazensko zadevo, v kateri naj bi bila kršena pravica tožeče stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vodila sodnica na Okrožnem sodišču v Celju, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne vzbuja dvoma v nepristranskost Okrajnega sodišča v Celju.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V sporni zadevi je tožeča stranka v tožbi podala tudi predlog za delegacijo o pristojnosti na podlagi določila 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) iz razloga zagotovitve videza nepristranskosti sojenja. S tožbo zahteva plačilo ustreznega nadomestila zaradi kršenja pravice do sojenja v razumnem roku, ki ji naj bi bilo storjeno v kazenski zadevi Okrožnega sodišča v Celju X K 32582/2017. Poudarja, da je zaradi dejstva, da imajo sodniki navedenega sodišča dnevne stike s sodniki naslovnega sodišča, ker imajo ti prostore v isti stavbi, podan utemeljen dvom v nepristranskost naslovnega sodišča.

2. Okrajna sodnica, ki vodi sporni postopek, v pisnem pojasnilu poudarja, da sodnico, ki je vodila kazenski postopek, pozna, ker jo srečuje v sodni stavbi, se pa z njo ne druži. Obravnavana kazenska zadeva ji je neznana. Tudi ne gre za občutljivo zadevo, pri čemer se sporni postopek odvija praviloma pisno. Zaključuje, da videz nepristranskosti ne bi bil okrnjen.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je po ustaljeni sodni praksi šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča (subjektivni in objektivni videz nepristranskosti), ali pa če so za to podani še kakšni drugi razlogi, ki bi na primer omogočali po prenosu pristojnosti hitrejše in smotrnejše odvijanje več postopkov.

5. Navedeni razlogi v spornem primeru niso podani. Zaradi izjemne narave ukrepa iz 67. člena ZPP je treba okoliščine, ki naj bi utemeljila prenos pristojnosti, presojati strogo. Okoliščina, da je kazensko zadevo, v kateri naj bi bila kršena pravica tožeče stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, vodila sodnica na Okrožnem sodišču v Celju, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne vzbuja dvoma v nepristranskost Okrajnega sodišča v Celju. Gre za dve različni sodišči. Čeprav se sodniki obeh sodišč lahko dnevno srečujejo, pa na podlagi predloga tožeče stranke kot tudi navedene izjave sodnice ni mogoče razbrati, da bi sodnici omenjenih sodišč vzpostavljali osebne oziroma tesnejše stike. Zgolj dnevno srečevanje še ne pomeni, da bi lahko bil okrnjen zatrjevani zunanji (objektivni) videz nepristranskosti odločanja v sporni zadevi, torej, da bi se vzbudil dvom v nepristranskost sojenja sodnice pri povprečno razumnem človeku. Prav tako take okoliščine ne predstavlja dejstvo, da se sodišči nahajata v isti sodni zgradbi. Ob tem Vrhovno sodišče poudarja, da morajo sodniki soditi in odločati po ustavi in zakonu, torej neodvisno in nepristransko, zavezani so le strokovnim kriterijem. 1

6. Sklep Vrhovnega sodišča RS I R 96/2022 z dne 20. 7. 2022, na katerega se sklicuje tožeča stranka, ne predstavlja primerljive zadeve. V navedeni zadevi je isto sodišče odločalo v zadevi, v zvezi s katero je tam tožeča stranka vložila tožbo zaradi kršitve sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Isto sodišče bi torej odločalo o odškodnini zaradi zatrjevanega nezakonitega ravnanja sodišča.

7. Ob povedanem je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke zavrnilo.

1 Primerjaj sklep VSRS I R 15/2002 z dne 28. 2. 2002.