Supreme Court dismisses appeal request for property ownership confirmation due to lack of legal interest.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je lastnica nepremičnine parc. št. 47/0 k. o. ..., ki v naravi predstavlja starejšo kmečko hišo na naslovu ... 11. To nepremičnino je pridobila s kupoprodajno pogodbo z dne 4. 12. 2002. Prejšnji lastniki, tožničini pravni predniki, so bili različni člani rodbine A. (p. d. B.). Nasproti navedene hiše leži parcela št. 45/0, na kateri stoji hiša z naslovom ... 12. Tožnica zatrjuje, da je hkrati s hišo na naslovu ... 11 kupila tudi del zemljišča z gospodarskim poslopjem - hlevom (v nadaljevanju: sporni hlev), ki sicer stoji na parceli 45/0, k. o. ..., da so njeni pravni predniki (A.) sporni hlev priposestvovali in ga v okviru pogodbe z dne 4. 12. 2002, skupaj s hišo ... 11 prodali njej. Zato tožnica zahteva ugotovitev lastninske pravice na spornem hlevu.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugotovitvenemu zahtevku tožeče stranke v zvezi z lastništvom dela nepremičnine s parc. št. 45/0, k. o. ..., ki ima po geodetskem elaboratu – ki je sestavni del sodbe, po novem oznako parc. št. 45/3, k. o. ... Kar je zahtevala tožnica več ali drugače, je zavrnilo.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo pritožbi tožencev in odločbo sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper takšno sodbo vlagata toženca predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlagata glede naslednjih vprašanj:

- Ali je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko je zavrnilo vse dokaze, ki jih je pritožba navedla na str. 23. do 31., navedeni pa so tudi pod II. tega predloga od a) do e) in se nanašajo na kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

- Ali je materialnopravno pravilna odločitev, da se je sodišče prve stopnje sploh spuščalo v ugotavljanje morebitnega priposestvovanja sporne nepremičnine v preteklosti, ter na podlagi tega trditev, da je tožeča stranka lastnica sporne nepremičnine, če je sporna nepremičnina toliko časa bila v lasti najprej pok. C. C., kot je to opisano pod lb), nato pok. D. D., in na koncu 1. tožene stranke, če z lastništvom te nepremičnine pok. C. C. toliko let ni imela prav nobenih težav, če pa so se po njeni smrti kot lastniki nemoteno vpisali tudi njeni dediči, nato pa se je vpisal tudi pok. D. D., in na koncu 1. tožena stranka, vse z zaupanjem v zemljiško knjigo, če na drugi strani ne A. toliko let, ne E., in nato ne tudi tožeča stranka, ki je ves čas imela strokovno pomoč svojih pooblaščencev, glede lastništva niso nikoli reagirali ne s tožbo in ne s kakršno koli zaznambo v zemljiški knjigi?

- Ali se z ugoditvijo tožbenemu zahtevku tožeče stranke v danih okoliščinah in tako poudarjeni raziskovalni dolžnosti, ne izničuje zaupanje v zemljiško knjigo pri sklepanju pravnih poslov glede nepremičnin in relevantnost podatkov iz zemljiške knjige, ter ne ustvarja sodna praksa ki bistveno odstopa od obstoječe ki je usklajena s sodno prakso ostalih držav v Evropski uniji, saj se po izp. sodbi pravzaprav zahteva, da bi vsaki kupec nepremičnine v Republiki Sloveniji moral raziskovati ali je nekdo ki s prodajo ni povezan na nikakršen način, in prav nič ni zaznamoval v zemljiški knjigi, slučajno 100 ali tudi 150 let nazaj sklepal pravni posel?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).