Supreme Court dismisses appeal request regarding statutory limitation interruption by possession protection lawsuit.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request for permission to appeal a second-instance decision concerning the acquisition of a real servitude. The lower courts confirmed the existence of the servitude while partially addressing the scope of its exercise, leading the applicant to challenge the interruption of the three-year limitation period by a separate possession protection lawsuit. The court determined that the specific legal questions raised did not meet the criteria for a significant impact on legal certainty or uniform application of law, thus denying the appeal request.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku, 367.a in 367.c člen: The Supreme Court grants permission to appeal only when the decision is expected to resolve a legal issue of significant importance for legal certainty, uniform application of law, or legal development, which was not met in this case.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnika sta s tožbo uveljavljala priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičninah tožencev. Prvi toženec priznava, da je 21. 5. 2016 tožnikoma ustno prepovedal ter fizično preprečil izvajanje služnosti in je tožnika odtlej dalje nista več uporabljala. Skliceval se je tudi na to, da služnostna pot ni edina, ki tožnikoma omogoča dostop do njunih nepremičnin. Uveljavljal je tudi t. i. ugovor osvoboditve služnosti na podlagi 223. člena SPZ. Sodišče prve stopnje je odločitev glede priposestvovanja stvarne služnosti oprlo na določila ODZ, ZTLR in SPZ. Glede ugovora prvega toženca o prenehanju stvarne služnosti na podlagi 223. člena SPZ pa je zaključilo, da le-ta ni utemeljen.
2. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo obstoj služnostne pravice v korist vsakokratnih lastnikov gospodujočih nepremičnin.
3. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi prvega toženca glede obsega izvajanja služnostne pravice, sicer pa njegovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga prvi toženec predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj:
- Ali zamuda roka iz 429. člena Zakona o pravdnem postopku pomeni vzpostavitev stanja, kot da motenjska tožba ni bila vložena in se čas teka pravdnega postopka z motenjsko tožbo, všteva v čas iz prve alineje 223. člena SPZ?
- Ali vložitev motenjske tožbe predstavlja pravno nadaljevanje izvrševanja služnosti, čeprav gre motenjskemu upravičencu zgolj pravica nepravega posestnega varstva?
- Ali triletni rok iz prve alineje 223. člena Stvarnopravnega zakonika teče v času trajanja sodnega postopka zaradi motenja posesti in ugotovitve služnosti oziroma ali sodišče glede zahtevka za ugotovitev služnosti v smislu določbe 223. člena SPZ odloča upoštevaje, da se lastnik služeče stvari izvrševanju aktivno upira izvajanju služnosti ves čas, tako v motenjskem sporu, kot tudi v sporu zaradi ugotovitve služnosti, lastnik gospodujoče stvari pa je služnost v istem času prenehal izvajati?
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).