Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba I Cpg 490/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CPG.490.2022 AI generated

Appeal dismissed; default judgment cannot be challenged on grounds of erroneous fact-finding under ZPP 338(2).

Case Number VSL Sodba I Cpg 490/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal against a default judgment ordering the defendant to pay damages and return part of the purchase price. The defendant argued that the lower court made an erroneous finding of fact regarding the breach of contract, but the court held that such a ground is inadmissible for default judgments. Consequently, the appeal was rejected because the statutory provision explicitly prohibits challenging default judgments based on factual errors.

Legislator headnote

AI generated

338. člen ZPP; 350. člen ZPP; Default judgments cannot be appealed on grounds of erroneous or incomplete fact-finding as this ground is statutorily excluded for such proceedings.

Keywords

AI generated
default judgment appeal ZPP 338 paragraph 2 erroneous fact finding inadmissible appeal ground contract breach damages

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Zamudna sodba se ne sme izpodbijati zaradi zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z zamudno sodbo naložilo toženi stranki plačilo zneska 6.674,09 EUR, v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (I. točka izreka). Tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki v 15 dneh povrniti stroške tega postopka v višini 413,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Sodišče prve stopnje je odločilo v skladu z vsemi pogoji, ki jih za zamudno sodbo določa 318. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, ni odgovorila. Ni šlo za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP). Utemeljenost tožbenega zahtevka je izhajala iz dejstev, ki so bila navedena v tožbi in dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso bila v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

3. Bistveno, neprerekano dejansko stanje je bilo, da sta pravdni stranki 25. 8. 2020 sklenili prodajno pogodbo, na podlagi katere naj bi tožena stranka tožeči stranki dobavila 7000 kosov zaščitnih mask v skupnem znesku 10.430,00 EUR. Tožeča stranka je za dobavljeno blago plačala dogovorjeni znesek. Tožena stranka je tožeči stranki dobavila le 3000 kosov zaščitnih mask v skupni vrednosti 4.470,00 EUR. Tožeča stranka jo je večkrat, nazadnje z dopisom po e-pošti z dne 5. 3. 2021 (A7) opozorila na neizpolnjen del obveznosti ter jo pozvala, naj v osmih dneh dobavi maske oziroma izstavi dobropis ali vrne del kupnine. Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti, zato je treba prodajno pogodbo, v skladu s 471. členom Obligacijskega zakonika (OZ) šteti za razvezano. Stranki sta prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev škode, če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala (prvi in drugi odstavek 111. člena OZ). Zato je sodišče odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki vrniti del kupnine v višini 5.596,00 EUR. Poleg kupnine je tožeča stranka vtoževala še plačilo zakonskih zamudnih obresti, ki jih je obračunala kot glavnico od dneva plačila, to je od 25. 8. 2020 do dneva vložitve tožbe, v znesku 714,09 EUR. Tožeča stranka je obrazložila nedobrovernost tožene stranke že ob plačilu kupnine in glede na neprerekane navedbe, tožena stranka ni nikoli nameravala izpolniti svoje obveznosti.

4. Tožena stranka se je zoper sodbo pravočasno pritožila in je uveljavljala le pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 338. člena ZPP. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijano sodbo potrdi.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Tožena stranka sicer v pritožbi navaja, da sodbo izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Vendar pa iz vsebine pritožbe izhaja, da v bistvu napada izpodbijano sodbo zaradi pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožena stranka pa tega pritožbenega razloga v skladu z drugim odstavkom 338. člena ZPP ne more uveljavljati. Zamudna sodba se namreč ne sme izpodbijati zaradi zmotne in nepolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato sodišče druge stopnje ni smelo upoštevati pritožbenih trditev, da ne drži, da tožena stranka ni dobavila tožeči stranki dela naročenih mask, da ji tožeča stranka ni poslala poziva za dobavo preostale količine mask, ki jih ima še zdaj v skladišču in ji propadajo.

8. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).