Appeal dismissed due to lack of legal interest as the contested decision was superseded by a final ruling. The court held that the plaintiff had no standing to challenge a decision already replaced by a final judgment. The appeal was rejected because the original decision no longer existed and offered no new legal relief. The plaintiff bears the costs of the appeal. The court confirmed the first-instance dismissal based on the absence of a valid legal interest. The ruling emphasizes that procedural standing requires a live legal stake in the outcome. The decision clarifies that superseded decisions cannot be the basis for further litigation.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnica sama trpi stroške pritožbe.

[JEDRO]

Odločba z dne 16. 3. 2022, ki je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, s katero je o začasni nezmožnosti za delo tožnica odločeno za isto obdobje od 19. 3. 2022 do 15. 4. 2022, ne obstaja več, saj je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, ki je pravnomočna. Te odločbe tožnica ni izpodbijala, zato pritožbene navedbe, da toženec take odločbe ne bi smel izdati, niso upoštevne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijani sklepom tožbo zavrglo in sklenilo, da tožnica nosi sama svoje stroške postopka.

2. Zoper sklep je tožnica vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče zavrglo tožbo tožnice, ker je toženec po tistem, ko je odločba, ki jo tožnica izpodbija v tem sodnem postopku, izdal nadomestno odločbo z dne 6. 4. 2022, ki je postala dokončna 16. 4. 2022. Tožnica sicer ne more oporekati sodišču, da je toženec izdal nadomestno odločbo z dne 6. 4. 2022, vendar pa takšne odločbe niti ne bi smel izdati, saj je izdal nadomestno odločbo po tistem, ko je odločba z dne 16. 3. 2022, ki jo je nadomestila, že postala dokončna v upravnem postopku. Tožnica je namreč zoper odločbo z dne 16. 3. 2022 vložila pritožbo, ki jo je toženec zavrnil z odločbo z dne 29. 3. 2022. S tem dnem je odločba z dne 16. 3. 2022 postala dokončna, tožnica pa jo je prejela dne 5. 4. 2022 in ni mogel toženec nadomestiti dokončne odločbe. Toženec je vedel, da ima tožnica v zadevi odločbe z dne 16. 3. 2022 pooblaščenca in bi moral odločbo z dne 6. 4. 2022, s katero je nadomestil odločbo z dne 16. 3. 2022 posredovati tudi pooblaščencu tožnice, saj ju je v zvezi z odločbo z dne 16. 3. 2022 zastopal in odločba z dne 6. 4. 2022 niti ni mogla postati dokončna. S tem pa tudi še ni potekel rok za vložitev pritožbe oziroma tožbe na sodišče in je nepomembna navedba sodišča, da iz vpisnika ne izhaja, da je tožnica vložila tožbo zoper odločbo z dne 6. 4. 2022, saj še ni bila vročena pooblaščencu tožnice. Izkazano pooblastilno razmerje namreč pomeni, da je toženec dolžan vsa pisanja, ki se tičejo zadeve, za katero je bilo dano in tožencu predloženo pooblastilo, vročiti tudi pooblaščencu in ne le stranki. Tožnica je vse zgoraj navedeno navedla v pripravljalni vlogi 1, pri čemer pa se sodišče do tega sploh ni z ničemer opredelilo. Vztraja, da tožnica ni izgubila pravnega interesa za tožbo in razlogov za zavrženje njene tožbe tudi iz razloga, ker je sama zatrjevala v času od 19. 3. 2022 do izdaje sodbe sodišča prve stopnje ni bila zmožna za delo. Iz pregleda poteka začasne zadržanosti od dela, na kar se sklicuje tudi sodišče, za čas od 15. 4. 2022 pa je bila tožnici od 16. 4. 2022 do 16. 5. 2022 izdana odločba za 4 urno delo. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno oziroma procesno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve.

5. Tožnica je dne 4. 5. 2022 po pooblaščencu vložila tožbo zoper dokončno odločbo toženca št. ... z dne 29. 3. 2022, s katero je zavrnil tožničino pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo imenovanega zdravnika št. ... z dne 16. 3. 2022. S slednjo odločbo je imenovani zdravnik odločil, da je tožnica od 19. 3. 2022 do 15. 4. 2022 zmožna za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno.

6. Tožnica je s tožbo uveljavljala odpravo citiranih odločb toženca in ugotovitev, da je bila nezmožna za delo zaradi bolezni v polnem delovnem času od 19. 3. 2022 do izdaje sodbe sodišča prve stopnje.

7. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je v tem postopku izpodbijana odločba imenovanega zdravnika z dne 16. 3. 2022, potrjena z dokončno odločbo z dne 29. 3. 2022, bila kasneje nadomeščena z odločbo št. ... z dne 6. 4. 2022, ki je postala dokončna in tudi pravnomočna dne 16. 4. 2022 (priloga B/5). Navedene odločbe z dne 6. 4. 2022, ki je nadomestila odločbo z dne 16. 3. 2022 tožnica v upravnem postopku ni izpodbijala, niti ni uveljavljala sodnega varstva, kar priznava tudi sama v pripravljalni vlogi.

8. Čeprav je pritožbeno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da v socialnih sporih pravnega interesa za vložitev izpodbojne tožbe zoper drugostopenjske upravne odločbe že glede na z ustavo zagotovljeno pravico do sodnega varstva ni potrebno ugotavljati, saj se le-ta skladno z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) ter določbami 1. člena, 58. člena, 61. člena, 62. člena in 63. člena, domneva, je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožnica, ki je izpodbijala odločbi toženca z dne 16. 3. 2022 in z dne 29. 3. 2022, pravni interes izkazovala do pravnomočnosti odločbe z dne 6. 4. 2022. Ker je bila s pravnomočno odločbo z dne 6. 4. 2022, s katero je bilo odločeno o začasni nezmožnosti tožnice za obdobje od 19. 3. 2022 do 15. 4. 2022, torej za isto obdobje, kot je bilo odločeno z odločbo z dne 16. 3. 2022, si tožnica z nadaljnjim postopkom pred sodiščem, ne more več izboljšati pravnega položaja in pravni interes ni podan.

9. Odločba z dne 16. 3. 2022, ki je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, s katero je o začasni nezmožnosti za delo tožnica odločeno za isto obdobje od 19. 3. 2022 do 15. 4. 2022, ne obstaja več, saj je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, ki je pravnomočna. Te odločbe, kot je že uvodoma ugotovljeno, tožnica ni izpodbijala. Zato pritožbene navedbe, da toženec take odločbe ne bi smel izdati, niso upoštevne.

10. Pritožba pravilno navaja, da izkazano pooblastilno razmerje pomeni, da je toženec dolžan vsa pisanja, ki se tičejo zadeve, za katero je bilo dano in tožencu predloženo pooblastilo, vročiti tudi pooblaščencu in ne stranki. V tem primeru vsa pisanja, ki se tičejo zadeve, ki je bila zaključena z dokončno odločbo z dne 29. 3. 2022.

11. Iz dokumentacije je razvidno, da je bilo pooblastilo predloženo za zastopanje v postopku, v katerem je bilo odločeno s prvostopno odločbo oziroma odločbo imenovanega zdravnika z dne 16. 3. 2022 in v zvezi s to odločbo vložena pritožba ter odločeno z dokončno odločbo z dne 29. 3. 2022.

12. V novem postopku, ki se je začel na predlog imenovanega zdravnika in v katerem je bilo odločeno z odločbo z dne 6. 4. 2022, pa pooblastilo ni bilo predloženo. Posledično je toženec odločbo z dne 6. 4. 2022 vročil tožnici, saj za drugačno vročanje ni imel podlage. Pritožbeni očitek, da odločba z dne 6. 4. 2022 ni bila vročena pooblaščencu, je zato neutemeljen.

13. Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje zaradi pomanjkanja pravnega interesa pravilno tožbo v skladu z določbo 274. člena ZPP zavrglo. Po določbi prvega odstavka 274. člena ZPP predsednik senata po predhodnem preizkusu tožbe, tožbo zavrže, če je prepozna ali nedovoljena. Med drugim je nedovoljena tudi v primeru, če stranka nima pravnega interesa za njeno vložitev. Pravni interes je procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka.

14. V obravnavanem primeru je bila izpodbijana odločba z dne 16. 3. 2022 že pravnomočno nadomeščena, zaradi česar ni več podan pravni interes za uveljavljanje sodnega varstva. Izpodbijana odločba toženca z dne 16. 3. 2022 ne obstaja več in za tožnico nima več nobenih pravnih posledic.

15. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče tožničino pritožbo v skladu z 2. točko 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

16. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je v skladu z določbo 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP sklenilo, da tožnica sama trpi svoje stroške pritožbe.