Appeal dismissed; plaintiff withdrew suit voluntarily after self-eviction, not due to defendant fulfilling request, thus bears costs.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker je tožeča stranka umaknila tožbo, ker se je sama izselila iz poslovnih prostorov in ne zato, ker je tožena stranka umaknila traktor, mora povrniti toženi stranki pravdne stroške (prvi odstavek 158. člena ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se postopek ustavi zaradi umika tožbe. Pod II. točko je naložilo tožeči stranki plačilo pravdnih stroškov in sicer za prvo tožečo 606,64 EUR, za drugo toženo 830,63 EUR.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka in sicer proti II. točki izreka. Uveljavlja vse pritožbene razloge. Sodišče se je ukvarjalo z zakonitostjo ravnanja tožeče stranke pri izpraznitvenem nalogu in zaključilo, da je bila posest pritožnice dejansko viciozna in tožba nepotrebna. Menilo je, da so bili traktorji odstranjeni s poti, da je tožeča stranka to že vedela in nato tudi dvajset dni kasneje prostore izpraznila. Sodišče ni upoštevalo namena posestnega varstva in tudi določb SPZ, ki govorijo o preprečevanju samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic. Niso bile podane okoliščine dovoljene samopomoči. Vložitev tožbe je bila potrebna in utemeljena. Tožena stranka ni ugovarjala viciozne posesti. Sodišče ugotavlja dejstva mimo trditvene podlage. Odrekanje posestnega varstva, ker je najemna pogodba potekla, bi bilo nevzdržno, saj je varstvo posesti namenjeno preprečevanju samovolje. Četudi je restitucijski zahtevek izpolnjen, ima pritožnica še pravni interes za nadaljnje vodenje postopka. V času vložitve tožbe in predloga za izdajo začasne odredbe, izpraznitev prostorov še ni obstajala. Ker je tožena stranka s postavitvijo traktorja vplivala na to, da je pritožnica opustila posest poslovnih prostorov, ne more nositi stroškov tožeča stranka. Do izpraznitve je prišlo zaradi motenja posesti. Podana je tudi 14. točka drugega odstavka 338. člena ZPP, saj sodišče nima razlogov o teh dejstvih.

3. Na vročeno pritožbo je odgovorila tožena stranka in predlaga zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje v točki 5 izpodbijanega sklepa pravilno ugotovi, da je tožeča stranka s pripravljalno vlogo 31. 1. 2022 tožbo umaknila, ker nima več pravnega interesa. Pred tem je zapisala, da je posest nad delom poslovne stavbe opustila 27. 1. 2022 in da je bila opravljena primopredaja objektov. Nato je sodišče vročilo umik tožbe in pozvalo toženo stranko k soglasju. Tožena stranka se je strinjala, vendar priglasila stroške.

6. Po določbi 158. člena ZPP tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka umaknila tožbo, ker je sama opustila posest poslovne stavbe in to s primopredajnim zapisnikom. Iz tega sledi, da tožeča stranka ni umaknila tožbe zato, ker je tožena stranka zahtevek izpolnila, ampak je prostovoljno opustila posest. Umik je tudi podala v celoti oziroma glede na tožbeni zahtevek in ni umaknila del tožbenega zahtevka, da želi še, da sodišče odloči npr. o prepovednem delu motitvenega ravnanja.

7. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je tožena stranka trdila, da je plužila pot in so se ji traktorji pokvarili, da pa ji je uspelo traktorje umakniti 14. 12. 2021, to je pred vročitvijo tožbe. Iz tega sledi, da ne gre za situacijo, kot jo prikazuje tožnica in sicer, da je tožeča stranka tožbo umaknila, ker je tožena stranka izpolnila tožbeni zahtevek. Tožeča stranka je sama povedala, da je prostovoljno zapustila poslovne prostore, jih predala z zapisnikom in tožbo umaknila (list. št. 49). Tako se izkaže, da gre za pravni položaj iz 158. člena ZPP. Razpravljanje o tem, ali je tožeča stranka izpraznila prostore zaradi postopka Plg 60/2021, zato ni potrebno. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno pravilna in iz sklepa je zadosti razlogov, da ga je mogoče preizkusiti. Zato ni podana uveljavljena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Ker je sodišče prve stopnje na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbe ZPP, ki so v tem primeru materialnopravne, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (365. člen ZPP). Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 154. in 165. člena ZPP. Pritožnica ni uspela, tožena stranka pa z navedbami iz odgovora ni pripomogla k rešitvi te zadeve.