Legislator Case Law & Legislation
VSL Sodba I Cpg 411/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:I.CPG.411.2022 AI generated

Appeal dismissed; court upheld default judgment where undisputed facts allowed summary ruling under ZPP Art. 488. and 214. without trial.

Case Number VSL Sodba I Cpg 411/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appeal court rejected the appellant's complaint, confirming the first-instance judgment that ordered the defendant to pay the plaintiff specific sums and legal costs. The plaintiff had successfully supplemented their claim with evidence, while the defendant failed to respond to the court's summons to comment on the new facts. Consequently, the court applied the presumption of undisputed facts under Article 214 of the Civil Procedure Act to render a final decision without a full trial, finding no procedural violations.

Legislator headnote

AI generated

Article 488 of the Civil Procedure Act; Article 214, paragraph 2 of the Civil Procedure Act: The presumption of undisputed facts allows the court to decide on a claim based solely on the evaluation of uncontested facts without a main hearing, provided no statutory exceptions apply.

Keywords

AI generated
Civil Procedure Act undisputed facts summary judgment presumption of fact procedural violation default judgment main hearing

Cited Legislation

AI generated
Article 488 of the Civil Procedure Act
Article 214, paragraph 2 of the Civil Procedure Act
Article 339, paragraph 2 of the Civil Procedure Act
Article 350, paragraph 2 of the Civil Procedure Act
Article 353 of the Civil Procedure Act
Article 180 of the Civil Procedure Act
Article 278 of the Civil Procedure Act

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je nespornost dejanskega stanja. To pomeni, da sodišče pri odločitvi o zahtevku zgolj opravi conclusio, to je vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan.

Zgolj okoliščina, da je nespornost dejanskega stanja nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, ne more predstavljati ovire sodišču za odločitev v sporu na podlagi 488. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da je dolžna v roku 15 dni tožnici plačati znesek 4.550,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo:

- od zneska 1.623,45 EUR od 10. 9. 2020 dalje do plačila,

- od zneska 1.438,99 EUR od 10. 2. 2021 dalje do plačila,

- od zneska 1.488,03 EUR od 10. 4. 2021 dalje do plačila (I. točka izreka).

Toženki je naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožnice v 15 dneh v višini 590,99 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka navedenega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Bistveni razlogi v izpodbijani sodbi so, da je tožnica za toženko izvajala storitve vključitve v sistem spletnega portala tožnice, tožnica je bila toženki dolžna za plačilo posredovati povpraševanje potencialnih strank po njenih storitvah. Toženka je pri tožnici naročila oglaševanje svojih storitev s področja sončnih elektrarn. Tožnica je za posredovana povpraševanja izstavila račune, ki jih toženka ni poravnala. Po razveljavitvi sklepa o izvršbi je tožnica po pozivu sodišča, da tožbo dopolni (prvi odstavek 180. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP) navedla trditveno podlago o odločilnih dejstvih v zvezi s sklenjenim poslom in predložila dokaze, med drugim tudi verodostojne listine, ki so podlaga predlogu za izvršbo. Toženka po pozivu sodišča na podlagi 278. člena ZPP, da v danem roku odgovori na dopolnitev tožbe tožnice z obrazloženo vlogo, iz katere mora izhajati ali toženka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu ter zakaj (prvi odstavek 278. člena ZPP), ni odgovorila. Zato je sodišče na podlagi domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, da je dejansko stanje med strankama nesporno, 1 brez opravljene glavne obravnave, v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in odločilo tudi o stroških postopka.

3. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila toženka in je uveljavljala bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, in sicer kršitev načela kontradiktornosti in neposrednosti, ker je bilo odločeno brez razpisa in izvedbe pripravljalnega ali glavnega naroka za obravnavo. Zato je sodišču druge stopnje predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, ki naj opravi glavno obravnavo.

4. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje jasnim in pravilnim razlogom v izpodbijani sodbi. Predpostavka za uporabo 488. člena ZPP je nespornost dejanskega stanja. To pomeni, da sodišče pri odločitvi o zahtevku zgolj opravi conclusio, to je vrednotenje nespornega dejanskega stanja na zakonski dejanski stan. Kot je že pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje (8. točka razlogov), pri čemer se je sklicevalo na sodno prakso VS RS, je tudi domneva iz drugega odstavka 214. člena ZPP umeščena v splošni del zakona, zato predstavlja splošno pravilo, katerega ni mogoče izključiti za posamezno procesno situacijo, če zakon izrecno ne ureja takšne izjeme. Zgolj okoliščina, da je nespornost dejanskega stanja nastopila v posledici učinka domneve iz drugega odstavka 214. člena ZPP, ne more predstavljati ovire sodišču za odločitev v sporu na podlagi 488. člena ZPP. Očitek, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev postopka iz 8. in 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, torej ni utemeljen.

7. Ker sodišče druge stopnje tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da ni podana niti nobena od ostalih bistvenih kršitev določb postopka (drugi odstavek 350. člena ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

1 Takšno stališče je bilo oblikovano že v odločbi VSRS III Ips 58/2016, 19. 9. 2017.