Appeal dismissed; removal from supervisory board is an administrative act, not a protected right under ZGD-1.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Ne držijo trditve tožnika, da gre za njegovo pravico biti član nadzornega sveta, pač pa gre za oblastni akt in so pritožbene trditve o subsidiarni rabi ZGD-1 v zvezi z imenovanjem in kvorumom tri četrtine poslancev Državnega zbora za odpoklic člana nadzornega sveta SDH d .d. nepravilne. Določba 34. člena ZSDH-1 določa uporabo ZGD-1 le za primere, ki niso posebej urejeni v ZSDH-1. Določba 39. člena ZSDH-1 pa določa zgolj, da mora član nadzornega sveta SDH d. d. izpolnjevati pogoje iz ZGD-1 in še nekatere dodatne. Ne določa pa imenovanja v skladu z določbami ZGD-1. To je urejeno v 40. členu ZSDH-1 in je v pristojnosti Državnega zbora na predlog Vlade RS.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, ki se glasi: „Zadrži se izvršitev sklepa Državnega zbora RS, s katerim je A. A. odpoklican z mesta člana nadzornega sveta v SDH d. d., z dne 22. 6. 2022. Zadrži se vpis imenovanega novega člana nadzornega sveta SDH d. d. na mesto predlagatelja v sodni register. Začasna odredba prične veljati takoj in velja do pravnomočnosti odločbe, izdane v postopku o glavni stvari. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagatelju povrniti stroške v zvezi z izdajo začasne odredbe. Vloženo pravno sredstvo zoper to začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve in se zavrne kot neutemeljen.“ Odločilo je še, da je predlagatelj dolžan povrniti udeleženki pravdne stroške, ki še niso odmerjeni.

2. Zoper takšen sklep se je pritožil predlagatelj iz vseh pritožbenih predlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in predlogu za začasno odredbo v celoti ugodi. Pritožbo vlaga iz vseh razlogov po 338. členu ZPP, zlasti pa iz razloga podane bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Na pritožbo je odgovorila nasprotna udeleženka in predlagala, da jo pritožbeno sodišče zavrne.

4. Predlagatelj je bil član nadzornega sveta Slovenskega državnega holdinga d. d. (SDH) in je bil na šesti izredni seji Državnega zbora dne 22. 6. 2022 odpoklican z mesta člana nadzornega sveta SDH d. d. z obrazložitvijo, da predlagatelj že v času imenovanja ni izpolnjeval pogoja iz četrte alineje prvega odstavka 39. člena Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki določa, da mora imeti član nadzornega sveta SDH najmanj deset let ustreznih delovnih izkušenj iz vodenja ali upravljanja gospodarskih družb. Vlada RS je ugotovila, da ima predlagatelj skupno le tri leta in pol ustreznih delovnih izkušenj, zato na podlagi navedenega ne izpolnjuje pogoja iz četrte alineje prvega odstavka 39. člena ZSDH-1. Nato ga je Državni zbor odpoklical iz mesta člana nadzornega sveta SDH d. d. Predlagatelj je z začasno odredbo zahteval, da se omenjeni sklep zadrži in da se tudi zadrži vpis imenovanja novega člana nadzornega sveta SDH d. d., ki naj bi bil v vmesnem času že imenovan. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom Srg 2022/56673 z dne 13. 7. 2022 že vpisalo sklep in izbris predlagatelja kot člana organa nadzora v sodni register in je zato ugotovilo, da je namen predlagane začasne odredbe v celoti odpadel. Ugotovilo tudi je, da članstvo v nadzornem svetu ni varovana pravica posameznika npr. kot delovno razmerje, saj samo po sebi ne pomeni pravice v pravnem prometu, temveč gre za odločanje, ki je izključno v javnem interesu.

5. Določba 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki ureja izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve določa, da sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena; da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode; da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.

6. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni podana niti predpostavka verjetnosti obstoja terjatve.

7. ZSDH-1 v 40. členu določa, da člane nadzornega sveta SDH d. d. imenuje Državni zbor na predlog Vlade RS. Državni zbor daje soglasje k celotnemu predlogu Vlade RS in ga ne more spreminjati. Podobno določbo je imel Zakon o upravljanju kapitalskih naložb Republike Slovenije (ZUKN, Ur. list št. 38, 2010), ki je pred tem urejal upravljanje kapitalskih naložb RS. V 18. členu je bilo določeno, da predsednika uprave in člana uprave ter predsednika in člane sveta Agencije imenuje in razrešuje z večino vseh poslancev Državni zbor na predlog Vlade RS. Vrhovno sodišče RS je v zadevi X Ips 11/2018 z dne 14. 3. 2019 odločilo, da je sklep o razrešitvi člana uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb s strani Državnega zbora upravni akt v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu in se posledično zagotavlja učinkovito sodno varstvo pravic in pravnih interesov tožnika v upravnem sporu. Ne držijo torej trditve tožnika, da gre za njegovo pravico biti član nadzornega sveta, pač pa gre za oblastni akt in so pritožbene trditve o subsidiarni rabi Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zvezi z imenovanjem in kvorumom tri četrtine poslancev Državnega zbora za odpoklic člana nadzornega sveta SDH d.d. nepravilne. Določba 34. člena ZSDH-1 določa uporabo ZGD-1 le za primere, ki niso posebej urejeni v ZSDH-1. Določba 39. člena ZSDH-1 pa določa zgolj, da mora član nadzornega sveta SDH d.d. izpolnjevati pogoje iz ZGD-1 in še nekatere dodatne. Ne določa pa imenovanja v skladu z določbami ZGD-1. To je urejeno v 40. členu ZSDH-1 in je v pristojnosti Državnega zbora na predlog Vlade RS.

8. Zaključiti je mogoče, da je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni podana verjetnost terjatve, zato se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s pritožbenimi trditvami glede nastanka nenadomestljive škode pri upniku in neznatne škode pri dolžniku.

9. Pritožba upnika glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člen ZPP).