Administrative court allows appeal costs when second-instance organ grants relief and misapplies cost rules.

I. Tožbi se ugodi. Odločba županje Občine Kungota št. 160-02/2019 z dne 16. 10. 2019 se odpravi v delu izreka točke 3. glede stroškov postopka.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 285,00 EUR z DDV stroškov postopka v roku 15 dni v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti do plačila.

[JEDRO]

Organ na drugi stopnji, ki je ugodil pritožbi in odločil, da se zadeva vrne organu na prvi stopnji v ponovno odločanje, ni imel pravne podlage v določbi 113. člena ZUP, da odloča o stroških pritožbenega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka izpodbija odločbo županje Občine Kungota št. 160-02/2019 z dne 16. 10. 2019 v 3. točki izreka, kjer je določeno, da pritožnik krije sam svoje stroške postopka. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe v delu priglašenih stroškov izhaja, da pritožniku ni bilo mogoče ugoditi glede priglašenih stroškov, saj na podlagi smiselne uporabe določil 113. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožniku ne pripadajo priglašeni stroški postopka ne glede na izid postopka, saj se je le-ta začel izključno na predlog stranke – vložitev vloge na javni razpis, kakor tudi vložitev pritožbe. Posledično je upravni organ v izpodbijani odločbi v točki 3. odločil, da pritožnik krije sam svoje stroške postopka.

2. Tožeča stranka vlaga tožbo v upravnem sporu zoper 3. točko izreka izpodbijane odločbe glede odločitve o stroških pritožbenega postopka. V tožbi navaja, da je tožena stranka s sklepom 160-02/2019 z dne 29. 7. 2019 ponudbo tožeče stranke z dne 16. 6. 2019 na javni razpis za podelitev koncesije zavrgla in izločila iz nadaljnjega postopka izbire koncesionarja. Zoper navedeni sklep je tožnik vložil pritožbo, kateri je upravni organ ugodil z odločbo št. 160-02/2019 z dne 16. 10. 2019 in odločil, da pritožbi ugodi in odpravi sklep o zavrženju ponudbe tožeče stranke in zadevo vrnil prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje ter odločil o stroških. Tožeča stranka je mnenja, da je tožena stranka neupravičeno in neutemeljeno zavrnila plačilo priglašenih stroškov postopka, ki jih je imela, glede na uspeh in dejstvo, da se je postopek začel na podlagi objavljenega javnega razpisa tožene stranke in ne na predlog tožeče stranke, kot se navaja v obrazložitvi izpodbijane odločitve tožene stranke upoštevajoč drugi odstavek 113. člena ZUP. Po mnenju tožeče stranke ni bilo pravne podlage za sprejem izpodbijane odločitve o stroških. O stroških postopka se določa v skladu z 118. členom ZUP, z odločbo s katero se postopek konča. Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba v 3. točki izreka odpravi in tožeči stranki povrne nastale stroške postopka vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožba je utemeljena.

4. V obravnavani zadevi sodišče presoja pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe št. 160-02/2019 z dne 16. 10. 2019, ki jo je izdala županja Občine Kungota, in sicer v 3. točki izreka glede odločitve o stroških.

5. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je Občina Kungota na podlagi koncesijskega akta, Odloka o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju zobozdravstva za odrasle v Občini Kungota, dne 27. 5. 2019 na portalu javnih naročil kot na svoji spletni strani objavila javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti – zobozdravstva za odrasle. Prvostopenjski organ je v postopku podeljevanja koncesije s sklepom št. 160-02/2019 z dne 29. 7. 2019 zavrgel ponudbo tožnika, saj ta ni izpolnjeval pogoja, da ponudnik ne sme že imeti podeljene koncesije na območju Republike Slovenije za razpisano dejavnost. Zoper naveden sklep se je pravočasno pritožil tožnik, zato je upravni organ z odločbo št. 160-02/2019 z dne 16. 10. 2019 pritožbi tožnika ugodil in odpravil sklep o zavrženju ponudbe tožnika v zadevi podelitve koncesije za opravljanje javne službe na področju osnovne zdravstvene dejavnosti – zobozdravstva za odrasle št. 160-02/2019 z dne 29. 7. 2019 (1. točka izreka). Zadevo je vrnil prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje v smislu pripomb navedenih v obrazložitvi odločbe (2. točka izreka). V izpodbijani točki izreka pa je odločil, da pritožnik krije sam svoje stroške postopka. Upravni organ se je skliceval glede priglašenih stroškov pritožbe na uporabo določil 113. člena ZUP, in sicer da ne pripadajo priglašeni stroški postopka pritožniku, ne glede na izid postopka, saj se je le-ta začel izključno na predlog stranke.

6. V skladu s prvim in drugim odstavkom 113. členom ZUP stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), gredo v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Če se je postopek začel po uradni dolžnosti, gredo stroški v breme stranke, če se je postopek končal za stranko neugodno, ali če se v postopku izkaže, da ga je ta povzročila s svojim protipravnim ravnanjem. Če se je postopek končal za stranko ugodno, gredo stroški v breme organa, razen osebnih stroškov stranke (stroški za njen prihod, izgubo časa in zaslužka).

7. Sodišče ugotavlja, da se je upravni postopek začel na podlagi objavljenega javnega razpisa tožene stranke in ne na predlog tožeče stranke kot to tožena stranka navaja v obrazložitvi izpodbijane odločbe in se sklicuje na drugi odstavek 113. člena ZUP. Sodišče pritrjuje stališču tožeče stranke, da ni bilo pravne podlage za sprejem izpodbijane odločitve o stroških. O stroških postopka odloča upravni organ, če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (drugi odstavek 118. člena ZUP). V predmetni zadevi je drugostopenjski organ ugodil pritožbi tožnika in odločil, da se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovno odločanje. Drugostopenjski organ ni imel pravne podlage v določbah 113. člena ZUP, da odloča o stroških postopka.

8. Po obrazloženem je sodišče izpodbijano odločbo v delu izreka točke 3. glede odločitve o stroških, zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, v skladu z 2. točko 64. člena ZUS-1 odpravilo.

9. Sodišče je v obravnavani zadevi odločilo na seji in ni opravilo glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), iz izpodbijane odločbe (3. točka izreka) in podatkov spisa je očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

10. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določilu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR, ki jih je sodišče skupaj z DDV naložilo v plačilo toženi stranki.

11. Obresti od zneska pravdnih stroškov je sodišče tožeči stranki prisodilo od dneva zamude, tožena stranka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika – OZ v zvezi z 378. členom OZ - enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 13. 12. 2006).