Appeal dismissed; administrator's claim of sole ownership precludes application of Family Code's joint property rules for divorce rights.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu 1. točke izreka, ki se nanaša na prijavo izločitvene pravice upnice A. A. pod zaporedno številko 5 končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 11. 3. 2022, potrdi.

[JEDRO]

V situaciji, kot je obravnavana, ko upravitelj meni, da je stečajni dolžnik lastnik zgoraj navedene nepremičnine do celote, torej da nepremičnina ni skupno premoženje, dolžnik pa je tudi zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine, določba četrtega odstavka 83. člena DZ ni uporabljiva. Uporabiti bi jo bilo mogoče le v primeru, ko bi upravitelj priznal, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje, da pa je delež drugega zakonca manjši od polovice oziroma delež dolžnika večji od polovice. Ker se zemljiškoknjižno stanje v takem primeru ne bi ujemalo z zatrjevanim, bi upravitelj določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju moral zahtevati v pravdnem postopku.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o priznanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja oziroma neobstoja prerekanih izločitvenih pravic, odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 11. 3. 2022 (PD 113), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (1. točka izreka). O priznanih terjatvah in ločitvenih pravicah upnikov Posojilnica B. ter C. d. o. o. je odločilo tako, da je ugotovilo, da sta priznani terjatvi navedenih upnikov, v zneskih navedenih v 2. točki izreka sklepa ter ločitveni pravici, s katerima sta zavarovani ti terjatvi na nepremičnini z ID znakom parcela 001 in upravitelju naložilo, da ti terjatvi prednostno plača iz tega premoženja (2. točka izreka).

2. Upnica A. A. je proti sklepu pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da na pravdo, da izločitvena pravica upnice do 1/2 ne obstoji, napoti upravitelja, glede presežka nad 1/2 prijavljene in prerekane izločitvene pravice pa upnico.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnica A. A. je v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom prijavila izločitveno pravico na 3/4 celotne nepremičnine z ID znakom parcela 001. V prijavi je navedla, da sta dne 29. 8. 1998 upnica in dolžnik sklenila zakonsko zvezo, da uveljavlja izločitveno pravico na zgoraj navedeni nepremičnini iz naslova dodatnih investicijskih vlaganj, da je bila ves čas zakonske zveze zaposlena in je prejemala plačo, ki je bila višja od dolžnikove in je s tem več prispevala k vrednosti nepremičnine. Vrednost 3/4 nepremičnine naj bi znašala 138.750,00 EUR.

6. Upravitelj je prijavljeno izločitveno pravico upnice prerekal z navedbo, da iz prijave terjatve in priloženih listin ne izhaja lastninska pravica upnice. Poleg tega naj bi bilo v spisu več sklepov sodišča iz katerih izhaja, da je lastnik nepremičnine stečajni dolžnik do celote. Sodišče prve stopnje je na pravdo za uveljavitev prerekane izločitvene pravice napotilo upnico.

7. V skladu z določbo tretjega odstavka 83. člena Družinskega zakonika (DZ) v postopku osebnega stečaja nad zakoncem sodišče, ki vodi ta postopek, s sklepom o preizkusu izločitvenih pravic na predlog upravitelja določi, da je delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju enak polovici, razen če je drug zakonec vložil prijavo izločitvene pravice, s katero uveljavlja, da je njegov delež na skupnem premoženju večji. Če pa je po presoji upravitelja delež stečajnega dolžnika na skupnem premoženju večji od polovice, mora upravitelj kot zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika zahtevati določitev deleža stečajnega dolžnika v pravdnem postopku (četrti odstavek 83. člena DZ).

8. V situaciji, kot je obravnavana, ko upravitelj meni, da je stečajni dolžnik lastnik zgoraj navedene nepremičnine do celote, torej da nepremičnina ni skupno premoženje, dolžnik pa je tudi zemljiškoknjižni lastnik te nepremičnine, določba četrtega odstavka 83. člena DZ ni uporabljiva. Uporabiti bi jo bilo mogoče le v primeru, ko bi upravitelj priznal, da nepremičnina predstavlja skupno premoženje, da pa je delež drugega zakonca manjši od polovice oziroma delež dolžnika večji od polovice. Ker se zemljiškoknjižno stanje v takem primeru ne bi ujemalo z zatrjevanim, bi upravitelj določitev deleža dolžnika na skupnem premoženju moral zahtevati v pravdnem postopku.

9. Odločitev sodišča prve stopnje, da se na pravdo za ugotovitev, da je upnica pridobila lastninsko pravico na zgoraj navedeni nepremičnini do ¾, napoti (le) upnico, je ob povedanem pravilna in v skladu z določbo prvega odstavka 310. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

10. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo upnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu prve točke izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).