Appeal dismissed; appellant loses costs because plaintiff fully advanced temporary counsel fees.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep o stroških (III. točka izreka sodbe) potrdi.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker je stroške začasne zastopnice v celoti dolžan plačati tožnik, drugih stroškov pa toženka ni zatrjevala (priglasila), je nepravilna pritožbena teza, da bi ji morali biti povrnjeni vsi stroški postopka, oziroma glede na njen uspeh v pravdi vsaj sorazmeren del stroškov.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku, delno pa ga je zavrnilo. V III. točki izreka sodbe je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Toženka s pritožbo, vloženo po začasni zastopnici, izpodbija III. točko izreka sodbe, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. 1 Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep spremeni tako, da tožniku naloži plačilo toženkinih stroškov postopka, oziroma da mu naloži plačilo sorazmernega dela toženkinih stroškov postopka. Podredno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožnica trdi, da sodišče ni upoštevalo, da je tožnik uspel le z 20 % svojega zahtevka. Ker je uspel le s sorazmerno majhnim delom zahtevka, ji je dolžan povrniti vse njene stroške (tretji odstavek 154. člena ZPP). Odločitev, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka, ni obrazložena. Okoliščina, da toženka stroškov ni imela, saj jo je zastopala začasna zastopnica, stroške zanjo pa je založil tožnik, za odločanje ni bistvena, oziroma ni razlog, da se o stroških ne odloča. Toženka je upravičena do povrnitve vsaj sorazmernega dela stroškov, saj je v postopku delno uspela, pravno pomembne pa so tudi okoliščine, da je potrošnica, da njeno bivališče ni znano in da v postopku ni mogla biti zaslišana kot stranka.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženki, katere prebivališče ni bilo znano, je bila v postopku, ki se je začel kot izvršilni postopek (po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine), nadaljeval pa kot pravdni postopek, za začasno zastopnico postavljena odvetnica A. A. Tožnik je predhodno založil predujem za njeno delo (200 EUR). Začasna zastopnica je po končani obravnavi priglasila stroške, ki so obsegali izključno stroške za njene odvetniške storitve (list. št. 102 v spisu). O njih je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom z dne 20. 5. 2022 (odvetnici je priznalo 597,31 EUR stroškov za zastopanje, tožniku pa je naložilo, da na račun sodišča doplača manjkajoča sredstva v višini 397,31 EUR 2 ).

6. Neutemeljen je pritožbeni očitek o neobrazloženosti izpodbijane odločitve (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da toženka stroškov ni imela, stroške za začasno zastopnico pa je založil tožnik. Ker je stroške začasne zastopnice v celoti dolžan plačati tožnik, drugih stroškov pa toženka ni zatrjevala (priglasila), je nepravilna pritožbena teza, da bi ji morali biti povrnjeni vsi stroški postopka, oziroma glede na njen uspeh v pravdi vsaj sorazmeren del stroškov. Velja opozoriti, da so stroški za postavitev začasnega zastopnika, ki jih je sicer dolžan založiti tožnik (peti odstavek 82. člena ZPP), del pravdnih stroškov (151. člen ZPP), o povrnitvi katerih sodišče odloča ob zaključku postopka po pravilih o povrnitvi pravdnih stroškov (154. člen in drugi ZPP). Na podlagi izpodbijane odločitve, zoper katero se tožnik ni pritožil, tožnik poleg svojih stroškov nosi tudi sorazmerni del stroškov (začasne zastopnice), ki bi jih glede na (ne)uspeh v pravdi morala nositi toženka (drugi odstavek 154. člena ZPP). Učinek izpodbijane odločitve je torej enak kot bi ga imela odločitev, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške postopka.

7. Na podlagi opravljenega pritožbenega preizkusa, v okviru v pritožbi izpostavljenih pritožbenih razlogov ter pritožbenih razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

8. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi stroške pritožbenega postopka.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2 Po podatkih v spisu je tožnik naloženo obveznost že izpolnil, kar pomeni, da so pogoji za realizacijo sklepa z dne 20. 5. 2022 izpolnjeni.