Appeal dismissed because victim's criminal prosecution application was filed after the 30-day statutory deadline expired.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Mariboru dismissed the victim's appeal against the first-instance court's rejection of their criminal prosecution application. The victim argued for leniency regarding their delay in filing, but the court confirmed the application was submitted on January 28, 2022, exceeding the 30-day deadline established by law. The court ruled that the statutory time limit is absolute and precludes any request to restore the previous procedural state once expired.
Legislator headnote
AI generated60. člen ZKP; 87. člen ZKP: The victim as a prosecutor must initiate criminal proceedings within a strict 30-day period; failure to comply results in the automatic expiration of the right to prosecute, and no restoration of the prior procedural state is permitted.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba oškodovanca kot tožilca A. A. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Glede na to, da je rok po drugem odstavku 60. člena ZKP, v katerem mora oškodovanec kot tožilec začeti kazenski pregon (30 dni), prekluziven, je sodišče prve stopnje povsem pravilno, potem ko je ugotovilo, da je bila vloga oškodovanca kot tožilca podana po izteku tega roka (šele 28. 1. 2022), njegovo vlogo kot prepozno zavrglo. Razlogi, ki jih v pritožbi navaja pritožnik, tako ne morejo biti upoštevni, ob tem ko oškodovanec kot tožilec v primeru zamude roka po drugem odstavku 60. člena ZKP niti ne more zahtevati vrnitve v prejšnje stanje.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom je Okrajno sodišče v Mariboru vlogo A. A. z dne 28. 1. 2022 zoper B. B. kot prepozno zavrglo na podlagi drugega odstavka 60. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z drugim odstavkom 87. člena ZKP.
2. Zoper tak sklep je oškodovanec kot tožilec A. A. vložil laično pritožbo, v kateri se vsebinsko ne pritožuje glede odločitve sodišča prve stopnje, da je bila njegova vloga prepozna, temveč v pritožbi pojasnjuje razloge za svojo zamudo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je sodišče prve stopnje vlogo oškodovanca kot tožilca A. A. povsem utemeljeno zavrglo kot prepozno, potem ko je opravilo tudi ustrezne poizvedbe pri Pošti Slovenije d.o.o. glede datuma vročitve sklepa o zavrženju ovadbe Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru vlagatelju. Kot izhaja iz 4. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa je pri tem ugotovilo, da je bila pošiljka oškodovancu kot tožilcu nedvomno vročena 23. 12. 2021, čemur pritožnik v svoji pritožbi niti ne oporeka. Glede na to, da je rok po drugem odstavku 60. člena ZKP, v katerem mora oškodovanec kot tožilec začeti kazenski pregon (30 dni), prekluziven, je sodišče prve stopnje povsem pravilno, potem ko je ugotovilo, da je bila vloga oškodovanca kot tožilca podana po izteku tega roka (šele 28. 1. 2022), njegovo vlogo kot prepozno zavrglo. Razlogi, ki jih v pritožbi navaja pritožnik, tako ne morejo biti upoštevni, ob tem ko oškodovanec kot tožilec v primeru zamude roka po drugem odstavku 60. člena ZKP niti ne more zahtevati vrnitve v prejšnje stanje 1 .
5. Po obrazloženem, ko ni bilo zaslediti tudi nobenih kršitev, ki jih je sodišče druge stopnje dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je bilo pritožbo A. A. kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
6. Izrek o dolžnosti plačila sodne takse je odpadel, saj ne gre za nobenega od primerov po drugem odstavku 96. člena ZKP, ko bi bilo mogoče plačilo sodne takse naložiti v breme oškodovanca kot tožilca.
1 Š. Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba 2004, stran 142.