Administrative court dismisses free legal aid denial due to failure to address submitted evidence regarding property ownership.

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 360/2021 z dne 2. 9. 2021 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

[JEDRO]

Utemeljen je tožbeni ugovor, da se toženka ni opredelila do zapisnika N 23/2020 z dne 14. 7. 2021, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Novem mestu in ga je tožnik predložil v upravnem postopku in iz katerega izhaja, da ni sporno, da tožnik ni lastnik (nove) stanovanjske hiše (stavbe 578), ki stoji na parc. št. 241/4 k.o.

[OBRAZLOŽITEV]

K I. točki izreka

O izpodbijani odločbi

1. Toženka je z izpodbijano odločbo na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrnila dne 19. 8. 2021 vloženo tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju prošnja), za oprostitev plačila predujma za izvedenca gradbene stroke in kmetijske stroke v nepravdni zadevi N 23/2020 zaradi delitve solastnine, ki se vodi pred Okrajnim sodišče v Novem mestu.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da po oceni toženke tožnik izpolnjuje dohodkovni kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ne pa premoženjskega, ki morata biti podana kumulativno. Toženka je v zvezi s premoženjskim kriterijem ugotovila, da tožnik in njegova žena prihrankov ali vrednostnih papirjev nimata. Osebni vozili tožnika in njegove žene ne presegata vrednosti 28-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato sta izvzeta iz obsega upoštevanega premoženja. Toženka je ugotovila, da je tožnik lastnik traktorja, ki je vreden približno 6.500,00 EUR in da sta skupaj z ženo vsak do ½ lastnika nepremičnine parcela 361/2 k. o. ... v vrednosti 51.530,00 EUR, na kateri stojita stavbi (361 – stanovanjska hiša in 623 – hlev). Toženk je iz upoštevnega premoženja izvzela parcelo 361/2 k. o. ... in stavbo 361, upoštevala pa vrednost stavbe 623 v višini 555,30 EUR. Toženka je ugotovila, da je tožnik do ⅛ lastnik nepremičnine 241/4 k. o. .. v skupni vrednosti 129.537,00 EUR, na kateri stojijo stavbe (377 – stanovanjska hiša, 378 – stavba za spravilo pridelka, 575 – hlev, 576 – hlev in 578 – stanovanjska hiša). Vrednost parcele v višini 4.655,26 EUR je izvzela iz obsega upoštevnega premoženja, zato je tožnikov ⅛ lastniški delež na parceli 241/4 k. o. ... po oceni toženke 15.610,22 EUR. Toženka je še ugotovila, da je tožnik lastnik nepremičnine parcele 618 k. o. ... s stavbo (1017 – vinska klet, zidanica) v vrednosti 4.200,24 EUR.

3. Iz obrazložitve izhaja, da je toženka ocenila, da je upoštevna vrednost premoženja tožnikove družine 26.856,76 EUR in zato, ker presega finančno mejo 19.304,64 EUR, zavrnila tožnikovo prošnjo, ker ne izpolnjuje premoženjskega kriterija za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Tožnikove navedbe

4. Tožnik izpodbija odločbo zato, ker je po njegovem mnenju toženka zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje, nepravilno uporabila materialno pravo in bistveno kršila določbe postopka.

5. Toženka po njegovem mnenju ni pravilno ugotovila vrednosti ⅛ solastniškega deleža parc. št. 241/4 k. o. 1493 ... (v nadaljevanju nepremičnina). Tožnik opozarja, da je vrednost te nepremičnine res 129.537,00 EUR, vendar je toženka popolnoma prezrla, da med udeležencema delitvenega postopka v zadevi N 23/2020 ni sporno, da je nasprotni udeleženec A. A. izključni lastnik (nove) hiše - stavbe 578, ki stoji na parc. št. 241/4 k. o. ..., kot je to razvidno iz zapisnika z dne 14. 7. 2021, vloženega v upravni spis. Toženka vrednosti stanovanjske hiše na tej parceli po podatkih GURS (102.885,05 EUR) ne bi smela upoštevati, saj tožnik ni njen lastnik. Po mnenju tožnika bi morala toženka upoštevati le vrednost preostalih objektov v višini 21.997,63 EUR v sorazmernem delu glede na solastniški delež. Tožnik meni, da izpolnjuje tudi premoženjski kriterij za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišču predlaga, naj tožbi ugodi, odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne v novo odločanje toženki. Priglaša stroške postopka.

Navedbe toženke

6. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

Sodna presoja

7. Sodišče je na podlagi tretjega odstavka 58. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odločilo brez glavne obravnave, ker nobena od strank, kljub izkazanima vabilom, ni prišla na narok za glavno obravnavo 7. 6. 2022.

Tožba je utemeljena.

8. V obravnavani zadevi se presoja zakonitost odločitve, da tožnik ne izpolnjuje pogoja materialnega položaja, ker ima nepremično premoženje, ki se po 17. členu Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) upošteva in presega v prvem odstavku 27. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) določeno mejno vrednost. Tožnik ugotovljeni vrednosti oporeka in zatrjuje, da ni lastnik hiše, ki jo je toženka vključila kot premoženje tožnika.

9. Pri odločanju o prošnji za dodelitev (redne) brezplačne pravne pomoči se ugotavlja materialni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP (tretji odstavek 11. člena ZBPP). Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine, brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine, ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči (prvi odstavek 13. člena ZBPP). Materialni položaj prosilca in njegove družine se ugotavlja glede na dohodke in premoženje prosilca ter dohodke in premoženje oseb, ki se, za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (prvi odstavek 14. člena ZBPP). Za ugotavljanje materialnega položaja prosilca in njegove družine iz prejšnjega odstavka uporabljajo določbe zakona, ki ureja socialnovarstvene prejemke, o načinu ugotavljanja materialnega položaja oseb pri uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči (drugi odstavek 14. člena ZBPP), določenega v ZSVarPre in ZUPJS. V premoženje osebe, ki se upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, se šteje tudi nepremično premoženje (1. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS). Brezplačna pravna pomoč se ne dodeli samski osebi ali družini, ki ima premoženje, ki se upošteva po ZUPJS, ki dosega ali presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (prvi odstavek 27. člena ZSVarPre), kar je v času odločanja, kar ni sporno, znesek 402,18 EUR, oziroma 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 19.304,64 EUR, kot je v izpodbijani odločbi pravilno navedla toženka. Tožnik tej vrednosti ugovarja in zatrjuje, da je ugotovljena nepravilno in previsoko.

10. Utemeljen je tožbeni ugovor, da se toženka ni opredelila do zapisnika N 23/2020 z dne 14. 7. 2021, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Novem mestu in ga je tožnik predložil v upravnem postopku in iz katerega izhaja, da ni sporno, da tožnik ni lastnik (nove) stanovanjske hiše (stavbe 578), ki stoji na parc. št. 241/4 k.o. ... Obrazložitev upravne odločbe mora obsegati navedbo o dejstvih, ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto, razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov, navedbo določb predpisov, na katere se opira določba in razloge, ki jih glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, kakor tudi razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku (214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku v nadaljevanju ZUP). Stranka ima namreč pravico poznati razloge, zaradi katerih je pristojni organ odločil na določeni način. Če je obrazložitev upravne odločbe takšna, da te vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo. Iz pravice do enakega varstva iz 22. člena Ustave RS, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS, izhaja, da morajo biti stranki v postopku zagotovljena procesna jamstva, ki obsegajo tudi pravico do enakega obravnavanja stranke v postopku. Ta pa vključuje tudi pravico do obrazložitve upravnih aktov. Zahteva po obrazložitvi je del pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS. Toženka je s tem, ko se ni izjavila glede zapisnika, ki dokazuje, da tožnik ni lastnik nepremičnine, absolutno bistveno kršila določbe postopka (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo tretjega odstavka 27. člena ZUS-1) in je tožbeni ugovor v tem delu utemeljen.

11. Sodišče je na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponoven postopek.

K II. točki izreka

12. Če sodišče tožbi ugodi in izpodbijani upravni akt odpravi, se tožniku v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve v upravnem sporu prisodi pavšalni znesek povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožnika v upravnem sporu (Pravilnik).

13. Ker je bila zadeva rešena izven glavne obravnave, tožnika pa je v postopku zastopal odvetnik, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (četrti odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). Plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).