Appeal dismissed because plaintiff's complaint remained incomplete and unclear regarding the challenged administrative act despite amendments.

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Ker je vloga pritožnice kljub dopolnitvam ostala nepopolna in nejasna ter zato neprimerna za obravnavanje, saj ni jasno, kateri upravni akt izpodbija, niti vlogi ni priložila nobenega upravnega akta, ki bi skladno z njenimi navedbami predstavljal izpodbijani upravni akt, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju vloge pravilna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi petega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nepopolno zavrglo vložničino vlogo, ki jo je na poziv sodišča prve stopnje tudi dvakrat dopolnila, vendar neustrezno. Vlagateljica je v svoji vlogi in njenih dopolnitvah sicer navedla, da vlaga tožbo v upravnem sporu, vendar pa je tudi po pozivu na dopolnitev izostala navedba, kateri upravni akt izpodbija in njegova predložitev, poleg tega ni navedla, kako in v čem naj se izpodbijani akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost (prvi odstavek 30. člena ZUS-1).

2. Zoper izpodbijani sklep je vložnica (v nadaljevanju pritožnica) po pooblaščencu z opravljenim pravniškim državnim izpitom vložila pritožbo. V pritožbi kot toženo stranko navaja Republiko Slovenijo. Da je tožena stranka Republika Slovenija naj bi jasno izhajalo že iz njene prve vloge, v kateri je kot akt, ki ga izpodbija, navedla sklep o zavrženju prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, torej se je dalo razbrati, da je tožena Republika Slovenija. V vlogah naslovljenih na Upravno sodišče je tudi predlagala, da naj se navedeni akt odpravi in ugotovi njegova nezakonitost. Priložila je tudi izpodbijani sklep Bpp 161/2022 z dne 21. 2. 2022. Pritožnica je na podlagi navedenega izpolnila vse zahteve sodišča prve stopnje glede dopolnitve primarne vloge, zato v pritožbi predlaga, da se izpodbijani sklep spremeni in odloči, da se njena vloga ne zavrže oziroma podrejeno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Stroškov pritožbenega postopka ni priglasila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 4. 4. 2022 zavrglo pritožničino vlogo z dne 23. 2. 2022, dopolnjeno z vlogama z dne 17. 3. 2022 in 31. 3. 2022, ker je vloga kljub dopolnitvam ostala nepopolna in nejasna ter zato neprimerna za obravnavanje, saj iz nje ni bilo mogoče ugotoviti, zoper kateri upravni akt vlaga tožbo, saj tega ni navedla niti priložila, izostal pa je posledično tudi predlog, kako in v čem naj se izpodbijani akt odpravi ali ugotovi njegova nezakonitost.

5. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, da je vloga pritožnice kljub dopolnitvam ostala nepopolna in nejasna ter zato neprimerna za obravnavanje. Drži sicer, da je pritožnica v prvotni vlogi zapisala, da ji je bila zavrnjena prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, vendar zavrnilnega sklepa, v nasprotju s pritožbenimi navedbami, v postopku pred sodiščem prve stopnje ni priložila. Iz njenih nadaljnjih vlog pa jasno izhaja, da je pritožnica štela za toženo stranko Društvo upokojencev ... in ne Republiko Slovenijo, kot to navaja v pritožbi. Ob tem Vrhovno sodišče poudarja, da ni niti jasno, kateri upravni akt s svojimi vlogami izpodbija, niti ni priložila nobenega upravnega akta, ki bi skladno z njenimi navedbami predstavljal izpodbijani upravni akt. Tako so pritožničine vloge ostale nejasne in nepopolne (niso bile dopolnjene s skladu s pozivom sodišča) ter zato neustrezne za obravnavo.

6. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

7. O zadevi je odločil sodnik posameznik na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.