Supreme Court dismisses appeal request due to failure to specify legal issue and demonstrate precedent conflict.

Predlog se zavrže.

[JEDRO]

Z zakonom so določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Predlog navedenim zahtevam ne ustreza. Osrednji del teh zahtev je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje. Ko namreč Vrhovno sodišče revizijo dopusti, jo dopusti glede vprašanja, ki ga ponudi sam predlagatelj. Predlagateljica takšnega vprašanja oziroma osredotočeno predstavljenega pomembnega pravnega problema ni ponudila, saj v predlogu le ponavlja navedbe, ki jih je podala že v postopku do pravnomočne odločitve v zadevi. Vrhovno sodišče tako nima procesne možnosti, da sploh pretresa, ali gre za pomembno pravno vprašanje ali ne, saj teh navedb predlagateljica ni podala in ni ponudila okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnega vprašanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper odločbo št. 330-39/2005-279 z dne 27. 7. 2020, s katero je Upravna enota Ribnica zavrnila tožničino zahtevo za izrek ničnosti dveh sklepov o določitvi stroškov postopka, izdanih v postopku denacionalizacije premoženja, podržavljenega A. A., roj. B. in C. C., in odločila, da posebni stroški postopka niso nastali.

2. V obrazložitvi je Upravno sodišče pojasnilo, da v obravnavani zadevi ne gre za odločbo, ki je ni mogoče izvršiti (kar je uveljavljani ničnostni razlog iz 3. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUP), in da tudi tožnica zatrjuje zgolj kršitve, ki se nanašajo na nezakonitost sklepov, ki jih je treba izvršiti, ne pa na sam ničnostni razlog. Uveljavljani ničnostni razlog iz 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP je zavrnilo s pojasnilom, da se na podlagi te določbe izreče za nično le odločba, ki je bila izdana kot posledica prisiljenja, izsiljevanja, posebnega primera izsiljevanja, pritiska ali drugega nedovoljenega dejanja, tožnica pa ta ničnostni razlog utemeljuje s sodbo Upravnega sodišča I U 1721/2011, za katero meni, da je nezakonita, kar pa ne pomeni nedovoljenega ravnanja po 5. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Po presoji Upravnega sodišča pa tudi ni podan ničnostni razlog iz 2. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, saj s plačilom naloženih stroškov, k čemur je s spornima sklepoma zavezana tožnica, do kaznivih dejanj goljufije in zlorabe uradnega položaja, ki ju zatrjuje tožnica ne more priti.

3. Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je zoper pravnomočno sodbo vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem vztraja, da so podani ničnostni razlogi iz 2., 3. in 5. točke prvega odstavka 279. člena ZUP in navaja, da sodna praksa za primer, kot ga uveljavlja, ne obstaja, zato Vrhovnemu sodišču predlaga, da jo vzpostavi.

4. Predlog za dopustitev revizije ni popoln.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Z zakonom so torej določene jasne zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Predlog navedenim zahtevam ne ustreza. Osrednji del teh zahtev je obveznost predlagatelja, da v njem natančno in konkretno navede sporno pravno vprašanje. Ko namreč Vrhovno sodišče revizijo dopusti, jo dopusti glede vprašanja, ki ga ponudi sam predlagatelj. Predlagateljica takšnega vprašanja oziroma osredotočeno predstavljenega pomembnega pravnega problema ni ponudila, saj v predlogu le ponavlja navedbe, ki jih je podala že v postopku do pravnomočne odločitve v zadevi. Vrhovno sodišče tako nima procesne možnosti, da sploh pretresa, ali gre za pomembno pravno vprašanje ali ne, saj teh navedb predlagateljica ni podala in ni ponudila okoliščin, ki bi kazale na pomembnost pravnega vprašanja.

7. Ker torej predlog ne vsebuje sestavin, ki bi jih po četrtem odstavku 367.b člena ZPP moral vsebovati, je Vrhovno sodišče izreklo procesno posledico, ki jo za tak položaj predvideva šesti odstavek 367.b člena ZPP. Nepopoln predlog je zavrglo.