Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cp 409/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CP.409.2022.1 AI generated

Appeal court rejects supplementary ruling request due to lack of standing and legal interest regarding bankruptcy creditor's appeal.

Case Number VSL Sklep II Cp 409/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appeal court rejected the request for a supplementary ruling in part concerning the bankruptcy creditor A. d. o. o. and dismissed it entirely regarding the appellants' appeal. The court found that the requestors lacked the right to file the request for the creditor's appeal portion and failed to demonstrate a legal interest for the remaining part. Consequently, the request was dismissed because the appellants had already won on the disputed parcel issue, negating their need to challenge that specific section of the first-instance decision.

Legislator headnote

AI generated

ZVEtL-1 1. odst. 7. člena; 1. odst. 7. člena ZVEtL-1: A party may only request a supplementary ruling regarding an appeal if they possess standing and a concrete legal interest, which is absent when the appeal concerns a portion of the decision where the party has already prevailed.

Keywords

AI generated
supplementary ruling request legal standing in appeal bankruptcy creditor appeal lack of legal interest partial dismissal of request

Cited Legislation

AI generated
1. odst. 7. člena ZVEtL-1

Cited Case Law

AI generated
Jana Zobca v delu: Pravdni postopek, zakon o komentarjem, 3. knjiga, str. 413
Enako stališče je zavzeto tudi s strani Jana Zobca v delu: Pravdni postopek, zakon o komentarjem, 3. knjiga, str. 413.
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Predlog za izdajo dopolnilnega sklepa se v delu, kolikor se nanaša pritožbo zakonitega udeleženca A., d. o. o. - v stečaju, zavrže.

II. V preostalem delu se predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrne.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagatelji nimajo pravice za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa v delu, v kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju. ZVEtL-1 namreč v prvem odstavku 7. člena določa, da sodišče dopusti posameznemu udeležencu izjavljanje in sodelovanje pri posameznem procesnem dejanju le v mejah, v katerih to zadeva njegove pravice in pravne koristi, ki jih uveljavlja v postopku. Predlagatelji prav tako ne izkažejo pravnega interesa za vložitev predloga za dopolnitev sklepa v delu, kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju. Zato je pritožbeno sodišče predlog predlagateljev za izdajo dopolnilnega sklepa v tem delu zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Predlagatelji so z vlogo z dne 12. 9. 2022 predlagali dopolnitev sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 409/2022, z dne 10. 5. 2022. Navajajo, da pritožbeno sodišče o delu pritožbe predlagateljev in delu pritožbe zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju ni odločilo. Tako ni odločilo o pritožbi predlagateljev zoper celotno točko III izreka sklepa sodišča prve stopnje opr. št. III N 101/2013 z dne 27. 5. 2021, zoper to točko pa se je pritožil tudi zakoniti udeleženec A. d. o. o. - v stečaju. Zakoniti udeleženec A. d. o. o. - v stečaju pa se je pritožil tudi zoper točko VI. izreka glede parcele 47/26, k. o. ..., prav tako zoper točke IX.III., IX.IV., IX.VI., IX.VII., IX.VIII., IX.IX in XI izreka sklepa.

2. Predlog ni dovoljen v delu, kolikor se nanaša pritožbo zakonitega udeleženca A., d. o. o. - v stečaju, v preostalem delu pa ni utemeljen.

3. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagatelji nimajo pravice za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa v delu, v kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju. ZVEtL-1 namreč v 1. odst. 7. člena določa, da sodišče dopusti posameznemu udeležencu izjavljanje in sodelovanje pri posameznem procesnem dejanju le v mejah, v katerih to zadeva njegove pravice in pravne koristi, ki jih uveljavlja v postopku. Predlagatelji prav tako ne izkažejo pravnega interesa za vložitev predloga za dopolnitev sklepa v delu, kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju. Zato je pritožbeno sodišče predlog predlagateljev za izdajo dopolnilnega sklepa v tem delu zavrglo. Tudi sicer je pritožbeno sodišče o pritožbi udeleženca A. d. o. o. - v stečaju odločalo v skladu s predlogom, ki ga je ta podal v 2. odstavku točke 1 pritožbe, kjer je natančneje specificiral, v katerem delu se pritožuje zoper sklep sodišča prve stopnje (izpodbijani del).

4. V točki III izreka sklepa opr. št. III N 101/2013, z dne 27. 5. 2021, je sodišče prve stopnje ugotovilo, katere parcele predstavljajo individualno pripadajoče zemljišče sporne stavbe, v točki IV izreka pa je predlog za ugotovitev individualnega pripadajočega zemljišča k stavbi glede preostalih parcel zavrnilo. Odločitev v točki III izreka sklepa je za predlagatelje ugodna, v tem delu so torej uspeli, zato za pritožbo v tem delu niso imeli pravnega interesa. To točko pa so v pritožbi kljub temu navedli kot izpodbijani del. Ker pritožniki za ta del niso imeli pritožbene potrebe, je pritožbeno sodišče štelo, da sklep izpodbijajo zgolj v delu, v katerem niso uspeli. Takšno ravnanje pritožbenega sodišča je skladno s sodno prakso pritožbenih sodišč. Enako stališče je zavzeto tudi s strani Jana Zobca v delu: Pravdni postopek, zakon o komentarjem, 3. knjiga, str. 413. 1 Zato pritožbeno sodišče pritožbe predlagateljev zoper točko III izreka z odločbo z dne 10. 5. 2022 ni posebej zavrglo. Nerazumljiva pa je navedba predlagateljev v predlogu, da bi moralo pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev v tem delu zavrniti. Glede na navedeno je v preostalem delu pritožbeno sodišče predlog predlagateljev za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo kot neutemeljen.

1 Tu avtor Jan Zobec navaja: „Taka razlaga strankine v pritožbi izražene izpodbojne volje pa ni nujna tudi v nasprotni smeri: kadar se zoper sodbo pritožuje stranka, ki samo v določenem delu ni uspela, v pritožbi pa je navedla, da se pritožuje zoper sodbo – kar bi lahko pomenilo, da zoper celotno sodbo, torej tudi zoper del, v katerem je zmagala (kar je pogosto v odvetniških pritožbah). V takih primerih ne bo nič narobe, če bo sodišče štelo, da pritožnik sodbo izpodbija samo v delu, v katerem ni zmagal, in pritožbe glede „presežka“ ne bo zavrglo.