Appeal dismissed; court upheld domestic violence restraining order based on physical injury and psychological fear.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan predlagateljici v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 122,40 EUR.

[JEDRO]

Podlaga za izrek ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval, ali je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. V zakonsko opredelitev fizičnega nasilja v družini sodi vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti, ali da kaj trpi in ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje ter ji povzroča bolečino, strah ali ponižanje, oboje pa ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe. Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjene z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije

[OBRAZLOŽITEV]

1. S sklepom z dne 13. 5. 2022 je sodišče prve stopnje na podlagi 19. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini 1 odločilo, da se nasprotnemu udeležencu za čas 12-tih mesecev prepove vstopiti v stanovanje št. ..., približevati se predlagateljici na razdalji najmanj 150 metrov ter nadlegovati predlagateljico s komunikacijskimi sredstvi in preko tretjih oseb.

2. Z izpodbijanim sklepom z dne 14. 6. 2022 je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnega udeleženca zoper navedeni sklep z dne 13. 5. 2022 zavrnilo ter sklenilo, da predlagateljica in nasprotni udeleženec nosita svoje stroške, ki so jima nastali v ugovornem postopku.

3. Zoper sklep z dne 14. 6. 2022 se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku 2 . Navaja, da je že v vseh postopkih, ki se vodijo med udeležencema, pojasnil, da so trditve predlagateljice neresnične in povsem izmišljene ter prirejene za potrebe postopkov. V predmetni zadevi ni bilo potrebne nobene naglice in bi si nasprotni udeleženec zaslužil možnost, da se izjavi pred sodiščem. Ta možnost mu je bila brez vsakršnega razloga odvzeta, zaradi česar so mu bile kršene osnovne človekove pravice, ki jih določajo mednarodne konvencije in Ustava Republike Slovenije. Sodišče se je, brez da bi nasprotni udeleženec sploh imel možnost sodelovanja, odločilo, da v celoti verjame predlagateljici. Sodišče je zoper nasprotnega udeleženca povsem neutemeljeno pričelo postopek zaradi domnevnega nasilja v družini, čeprav iz same obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja nikakršno nasilje nasprotnega udeleženca. Nesoglasja med udeležencema so bila vedno sproducirana s strani predlagateljice. Le ta je želela z različnimi konstrukti in manevri doseči, da bi se nasprotni udeleženec izselil iz skupnega stanovanja. Nasprotni udeleženec nad predlagateljico ni izvajal verbalnega in psihičnega nasilja, prav tako je nikoli ni udaril ali bil do nje fizično oziroma psihično nasilen. Nasprotni udeleženec tudi nikoli ni kršil prepovedi približevanja. Očitno je, da predlagateljica želi na takšen način onemogočiti stike z otroki, saj jih dejansko glede na izrečeni ukrep ne more prevzeti, ker se naslovu, kjer živijo otroci, ne sme približati na 150 metrov.

4. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da sta udeleženca zakonca in starša trem mladoletnim otrokom: A., rojenem 2005, B., rojenem 2011 in C., rojeni 2012.

7. Podlaga za izrek ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval, ali je prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače protipravno posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice. V zakonsko opredelitev fizičnega nasilja v družini sodi vsaka uporaba fizične sile ali grožnje z uporabo fizične sile, ki žrtev prisili, da kaj stori ali opusti, ali da kaj trpi in ji omejuje gibanje oziroma komuniciranje ter ji povzroča bolečino, strah ali ponižanje, oboje pa ne glede na to, ali so nastale telesne poškodbe. Psihično nasilje so ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjene z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije (tretji in peti odstavek 3. člena ZPND).

8. Primarni cilj določitve ukrepov po 19. členu ZPND je takojšna zaščita žrtve pred povzročiteljem nasilja. Sodišče je po prejemu predloga za izrek prepovedi približevanja in komuniciranja nasprotnega udeleženca s predlagateljico predlogu ugodilo in izreklo predlagani ukrep. Sklep je nato vročilo nasprotnemu udeležencu ter ga podučilo, da se lahko izjavi o ugovoru. S tem mu je bila omogočena možnost izjave do navedb predlagateljice in predlaganih dokazov. Nasprotni udeleženec je ugovor vložil ter izdanemu sklepu vsebinsko nasprotoval. Na predlog nasprotnega udeleženca je sodišče vpogledalo v spis Kpd 000/2022 Okrožnega sodišča v Krškem ter v listine spisa II N 186/2021 Okrožnega sodišča v Krškem, drugih dokazov nasprotni udeleženec ni predlagal. Sodišče se je z izpodbijanim sklepom do ugovornih navedb nasprotnega udeleženca vsebinsko opredelilo. Nasprotnemu udeležencu je torej bila dana možnost, da se izjavi pred sodiščem, zaradi česar mu niso bile kršene v pritožbi zatrjevane osnovne človekove pravice, ki jih določajo mednarodne konvencije ter Ustava RS. Sodišče prve stopnje ni razpisalo naroka, ker niti predlagateljica niti nasprotni udeleženec nista v dokaz svojih navedb predlagala svojega zaslišanja ali zaslišanja morebitnih prič, temveč sta predlagala zgolj listinske dokaze. Sodišče je pravilno odločalo v okviru trditev in dokaznih predlogov udeležencev postopka. Sicer pa nasprotni udeleženec v pritožbi niti konkretno ne pojasni, katerih procesnih dejanj v okviru pravice do izjave v postopku ni mogel uresničiti, oziroma katerih interesov zaradi neizvedbe naroka, ki po ZPND ni obligatoren, ni mogel učinkovito zavarovati.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo za ta postopek vsa pravno odločilna dejstva ter na podlagi argumentirane dokazne ocene sprejelo pravilne materialnopravne zaključke. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je logična, življenjsko prepričljiva in napravljena v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP. V izogib ponavljanju sodišče druge stopnje v celoti sledi sodišču prve stopnje.

10. Nasprotni udeleženec zavrača dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, vendar pa so pritožbene navedbe povsem prazne, saj nasprotni udeleženec ne ponuja nobenih argumentiranih razlogov, zakaj naj bi bilo dejansko stanje zmotno ugotovljeno. Nasilje nasprotnega udeleženca do predlagateljice je sodišče prve stopnje izčrpno in prepričljivo obrazložilo v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je nasprotni udeleženec izvajal nasilje nad predlagateljico od julija 2021 dalje, ki je vrh doseglo v dogodku z dne 15. 3. 2020, ko je predlagateljica utrpela hujšo telesno poškodbo (odrgnine, zlom gležnja in prstov na nogah), kar je za verjetno izkazano na podlagi listin v spisu, zaradi česar se predlagateljica počuti ogroženo ter prestrašeno, zato je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu utemeljeno izreklo ukrepe po 19. členu ZPND.

11. Predmetna odločitev glede na starost otrok in vsebino sklenjene začasne sodne poravnave o stikih nasprotnega udeleženca z otroki, v pravico do stikov z otroki ne posega oziroma ni ovira za njihovo izvrševanje.

12. Glede na navedeno in ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku).

13. V skladu z 22. a členom ZPND je sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka odločilo po prostem preudarku. Nasprotni udeleženec s pritožbo ni uspel, zato je predlagateljici dolžan povrniti njene pritožbene stroške, ki so odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo in Zakonom o odvetništvu, v višini 122,40 EUR (za sestavo odgovora na pritožbo 200 točk ter za materialne stroške 2 %).

1 V nadaljevanju ZPND.

2 V nadaljevanju ZPP.