Appeal dismissed; mere claim of non-receipt of notice insufficient to challenge public document delivery without specific evidence.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini ugotovljena dejstva neresnična (prim. četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar samo s konkretizirano in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo ugovor dolžnika.

2. Sklep s pravočasno pritožbo izpodbija dolžnik brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijan sklep razveljavi.

Navaja, da mu je bilo doslej vedno onemogočeno, da bi sam dvignil in lastnoročno podpisal sodno pisanje, saj ni prejel kakršnegakoli obvestila o sodni pošiljki. Pošta je vedno zadrževala pošto, dokler niso potekli vsi roki, šele nato je bila pošiljka dana v poštni nabiralnik, zato za zamudo ni kriv. Meni, da pismonoše sodelujejo z upnikom, ki ga ima brez zakonske podlage za dolžnika, saj ni bil nikoli uporabnik njihovih storitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je dolžnik sklep o dovolitvi izvršbe prejel 29. 12. 2021, ugovor pa je vložil 7. 1. 2022, kar je po preteku 8 dnevnega ugovornega roka iz tretjega odstavka 9. člena ZPP, zato ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kot prepoznega zavrglo.

5. Iz obvestila o opravljeni vročitvi je razvidno, da je bil sklep o izvršbi dolžniku vročen s tako imenovano fikcijo vročitve po določbah 142. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki pridejo v poštev v primerih, ko pisanja ni mogoče izročiti niti naslovniku niti odraslemu članu gospodinjstva. V tem primeru se pisanje izroči pošti, na kateri ga naslovnik lahko dvigne v petnajstih dneh, v hišnem predalčniku pa se pusti obvestilo, kje se pisanje nahaja. Na obvestilu in na pisanju vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše. Vročitev se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja v roku ne dvigne, pa se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar se naslovnika v obvestilu tudi opozori. Po preteku tega roka vročevalec pisanje pusti v hišnem predalčniku.

6. Kot dokaz opravljene vročitve ima obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi (sestavljen je na predpisanem obrazcu in izdan s strani pristojnega organa) vse elemente javne listine in zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njem potrjeno. Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v njem ugotovljena dejstva neresnična (prim. četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar samo s konkretizirano in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za neverodostojnost. 1 Zgolj gola pritožbena navedba, da ni prejel obvestila zato ne zadošča. Če bi lahko že samo takšna navedba izpodbila zakonsko domnevo o vročitvi, bi bilo to v nasprotju z namenom, zaradi katerega je ZPP takšno dokazno moč javnim listinam sploh določil. Ta je namreč določena ravno zaradi zaupanja v nosilce javnih pooblastil. Ker dolžnik v pritožbi ne navaja nobenih konkretnih okoliščin, niti ni predlagal nobenega dokaza, ki bi izkazoval dvom v pravilnost vročitve, kot jo potrjuje javna listina, zgolj s pavšalnim zatrjevanjem, da obvestila o sodnem pisanju ni prejel, v pritožbenem postopku ne more uspeti.

7. Ker sodišče druge stopnje tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ) ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Primerjaj npr. sodbo VS RS II Ips 374/2000 z dne 21. 2. 2001 ter sklepa VSL II Cpg 1419/2014 z dne 30. 9. 2014 in I Cp 822/2015 z dne 7. 5. 2015 in druge.