Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep PRp 48/2022 ECLI:SI:VSCE:2022:PRP.48.2022 AI generated

Appeal dismissed because the appellant raised an inadmissible ground challenging the first instance court's factual finding on seatbelt use.

Case Number VSC Sklep PRp 48/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court dismissed the appellant's appeal against the first instance court's decision regarding a traffic violation. The appellant argued that the lower court erred in factually finding they could not be required to wear a seatbelt due to health reasons, but failed to provide official medical certification. The court ruled this ground inadmissible because the appeal statute strictly limits challenges to specific legal errors, excluding attacks on the first instance court's established facts.

Legislator headnote

AI generated

Second paragraph of Article 66 of the Act on Fines and Penalties; Article 163, Paragraph 1 of the Act on Fines and Penalties: An appeal is inadmissible if it relies solely on grounds that the appeal statute does not permit, such as challenging the factual findings of the first instance court.

Keywords

AI generated
inadmissible appeal ground factual findings review seatbelt violation medical certification requirement traffic penalty appeal

Cited Legislation

AI generated
Article 66, Paragraph 2 of the Act on Fines and Penalties (ZP-1)
Article 163, Paragraph 1 of the Act on Fines and Penalties (ZP-1)
Article 147, Paragraph 3 of the Act on Fines and Penalties (ZP-1)
Tariff No. 8221 of the Act on Court Fees (ZST-1)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrže.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 30,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Storilec v pritožbi sodišču prve stopnje očita zmotnost zaključka, da ni dokazal, da zaradi zdravstvenih razlogov z varnostnim pasom ne sme biti pripet. Ker s tem dejansko izpodbija dokazno oceno in sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, uveljavlja glede na zgoraj povzet drugi odstavek 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je v takih postopkih, kot je obravnavani, vezano na dejansko stanje, ugotovljeno po sodišču prve stopnje.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo storilčevi zahtevi za sodno varstvo in plačilni nalog Policijske postaje ..., št. ... z dne 21. 12. 2020 zaradi prekrška po 3. točki petega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ob upoštevanju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-F) po uradni dolžnosti spremenilo glede pravne kvalifikacije prekrška tako, da je storilec sedaj odgovoren za prekršek po 2. točki šestega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa in glede izrečene globe tako, da se storilcu za očitani prekršek določi globa v znesku 120,00 EUR, v preostalem delu (3 kazenske točke) pa je zahteva za sodno varstvo zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijani plačilni nalog (I. točka izreka), zahtevo za sodno varstvo za prekršek po petem odstavku 33. člena Zakona o pravilih cestnega prometa je zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani plačilni nalog (II. točka izreka), storilcu je na podlagi 27. člena Zakona o prekrških izreklo enotno globo v znesku 240,00 EUR in stransko sankcijo 3 kazenske točke (III. točka izreka) ter sklenilo, da se sodna taksa ne določi (IV. točka izreka).

2. Zoper tako odločitev se pritožuje storilec ter izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja v zvezi z obstojem njegove dolžnosti vezanja z varnostnim pasom.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Drugi odstavek 66. člena ZP-1, ki ureja pravico osebe, ki ji je bila izrečena sankcija, do pritožbe zoper odločitve sodišča v zvezi z zahtevami za sodno varstvo, ki niso bile zavržene, določa, da lahko te osebe vložijo pritožbo iz razlogov po 1., 2. in 4. točki 154. člena tega zakona, razen glede stroškov postopka.

5. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku v 8. točki obrazložitve ugotovilo, da storilec med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom ter da k zahtevi za sodno varstvo v zvezi s trditvami, da ne sme biti pripet z varnostnim pasom zaradi zdravstvenih razlogov priložil potrdilo, ki ga ni izdala nobena uradna institucija, zaradi česar mu ni sledilo in je z gotovostjo ugotovilo, da je storilec s tem, ko med vožnjo ni bil pripet z varnostnim pasom na način, ki ga je predvidel proizvajalec vozila glede na konstrukcijo zadrževalnega sistema storil prekršek po petem odstavku 33. člena ZPrCP.

6. Storilec v pritožbi sodišču prve stopnje očita zmotnost zaključka, da ni dokazal, da zaradi zdravstvenih razlogov z varnostnim pasom ne sme biti pripet. Ker s tem dejansko izpodbija dokazno oceno in sodišču očita, da je zmotno ugotovilo dejansko stanje, uveljavlja glede na zgoraj povzet drugi odstavek 66. člena ZP-1 nedovoljen pritožbeni razlog, kajti pritožbeno sodišče je v takih postopkih, kot je obravnavani, vezano na dejansko stanje, ugotovljeno po sodišču prve stopnje.

7. Glede na navedeno, ko storilec v pritožbi uveljavlja le pritožbene razloge, ki jih glede na drugi odstavek 66. člena ZP-1 ni dopustno uveljavljati, je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo (prvi odstavek 163. člena ZP-1).

8. Na podlagi tretjega odstavka 147. člena ZP-1 se sodna taksa določi tudi, če je pritožba zavržena, zato mora pritožnik plačati sodno takso za pritožbeni postopek. Višje sodišče je določilo sodno takso na podlagi tar. št. 8221 ZST-1 v višini 30,00 EUR, ki jo je storilec dolžan plačati v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, sicer se izterja prisilno.