Court dismisses appeal against revocation of penalty decision due to improper withdrawal of officer request.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se odločba o prekršku prekrškovnega organa ne odpravi.

[JEDRO]

Storilec lahko zahteva izločitev posamezne in konkretne uradne osebe, pri čemer mora konkretno navesti in določno opredeliti (navzven) zaznavne oziroma objektivne okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev. Dokazno breme je na strani storilca, ki zahteva izločitev konkretne uradne osebe. Samo dvom v nepristranskost in nezaupanje v strokovnost uradne osebe ne more vplivati na odločitev.

Mama oškodovanca ni na noben način sodelovala v postopku in zgolj dejstvo, da je zaposlena v policijski enoti, še ne pomeni razloga, da bi se morala celotna enota izločiti iz postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prekrškovni organ Policijska postaja (PP) ... je z uvodoma navedeno odločbo o prekršku spoznal storilca za odgovornega za prekršek po prvem odstavku 6. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1) ter mu naložil plačilo globe 250,38 EUR in sodne takse v znesku 40,00 EUR; po vloženi zahtevi za sodno varstvo (po zagovorniku) pa je Okrajno sodišče v Kočevju z izpodbijano sodbo odločilo, da se ob reševanju zahteve odločba o prekršku PP ... po uradni dolžnosti odpravi.

2. Proti sodbi vlaga pritožbo prekrškovni organ, ker meni, da je sodišče nepravilno uporabilo določbe drugega odstavka 65. člena Zakona o prekrških (ZP-1) v povezavi z določbo 37. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), kar je vplivalo na zakonitost sodbe. Uveljavlja, da izjava kršitelja o dejstvih in okoliščinah prekrška po vsebini ni predstavljala zahteve za izločitev uradne osebe, poleg tega kršitelj ni navedel okoliščin, na kakšen način naj bi dejstvo, da je mama A. A. zaposlena na policijski postaji, vplivalo na odločitev uradne osebe, ki je vodila postopek o prekršku, pri čemer pa mama oškodovanca ni na noben način sodelovala v postopku in dejstvo, da je zaposlena v enoti, ki je vodila postopek o prekršku, še ni razlog, da enota postopka ne bi vodila, saj je v ZUP jasno in nedvoumno navedeno, da pooblaščena uradna oseba „ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku“. Predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi pritožbi in odpravi ugotovljene kršitve ali pa, da s sodbo odloči o zadevi in izpodbijano sodbo razveljavi.

3. Storilec se v odgovoru na pritožbo, vloženem po zagovorniku, zavzema za potrditev sodbe z navedbo, da je kršitelj že od vsega začetka dejansko uveljavljal ne le izločitveni razlog za posamezno uradno osebo, temveč za celoten prekrškovni organ in vse njegove uradne osebe, kar je pravilno ugotovilo in povzelo tudi sodišče.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Ob preizkusu razlogov sodbe v zvezi s pritožbenimi navedbami in po uradni dolžnosti v smislu določil 159. člena v zvezi s šestim odstavkom 66. člena ZP-1 višje sodišče ugotavlja, da točka 5 razlogov sodbe pravilno navaja, da 58. člen ZP-1 napotuje na smiselno uporabo določil ZUP glede izločitve pooblaščenih uradnih oseb v hitrem postopku pred prekrškovnim organom ter 35. člen ZUP določa razloge, zaradi katerih pooblaščena uradna oseba ne sme odločati ali opravljati posameznih dejanj v postopku, medtem ko 37. člen ZUP določa, da lahko udeleženec v hitrem postopku pred prekrškovnim organom zahteva izločitev uradne osebe tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranosti.

6. Glede na komentar ZUP (avtorji prof. dr. Tone Jerovšek in drugi, Inštitut za javno upravo, Ljubljana 2004) pa je namen instituta izločitve v zagotovitvi objektivnosti in nepristranskosti pri delu in odločanju, kar zahteva, da se iz opravljanja posameznih dejanj v upravnem postopku pred izdajo odločbe in iz odločanja v upravnih zadevah izločijo uradne osebe, ki so v določenem razmerju do stranke ali pa do upravne zadeve, v kateri je treba odločiti ter izključitvene razloge (razloge za izločitev) taksativno ureja ZUP v 35. členu, medtem ko so odklonitveni razlogi v 36. in 37. členu ZUP opredeljeni zgolj opisno, z generalno klavzulo. Iz komentarja k 37. členu ZUP izhaja, da lahko izločitev uradne osebe zahteva tudi stranka ves čas postopka ter so izločitveni razlogi isti (35. člen ZUP) kot v primeru, ko to zahteva uradna oseba; izločitev uradne osebe pa lahko stranka zahteva tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o nepristranskosti uradne osebe, pri tem pa mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev (na primer sorodstvo, ki ni izločilni razlog po 35. členu ZUP). Stranka postopka, ki zahteva izločitev uradne osebe, mora konkretno navesti in določno opredeliti (navzven) zaznavne oziroma objektivne okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev, pri čemer je dokazno breme na njeni strani in zgolj strankin dvom v nepristranost in nezaupanje v strokovnost uradne osebe ne morejo vplivati na odločitev, ampak mora določno opredeliti in konkretno navesti okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev uradne osebe (tako sodba U 1925/2001).

7. Spisovni podatki izkazujejo, da je B. B. v izjavi o dejstvih in okoliščinah prekrška z dne 23. 7. 2020 navedel „prav tako smo seznanjeni, da dolžnikova mama dela na tej policijski postaji in mislimo, da je to s tem povezano, zato bomo o vsem obvestili Specializirano državno tožilstvo v Ljubljani in po potrebi tudi sprožili določene kazenske pregone“. V zahtevi za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku pa je storilec (po zagovorniku) le vsebinsko oporekal navedbam odločbe o prekršku ter je le mimogrede (na str. 7/10) navedel, da je prekrškovni organ pristranski in (stran 9/10), da so bili nepravilni in arbitrarni zaključki prekrškovnega organa očitno posledica dejstva, na katere je kršitelj opozoril že v izjavi o dejstvih, da je C. C. mama A. A. in je zaposlena pri naslovnem prekrškovnem organu, kar izhaja tudi iz priloženih javno objavljenih podatkov – rezultatov Državnega prvenstva policije 2020.

8. Po presoji navedenih vlog storilca pritožbeno sodišče ugotavlja, da je storilec šele v zahtevi za sodno varstvo sploh navedel, kdo je dolžnikova mama (C. C.); v nobeni od vlog pa ni zahteval niti izločitve C. C. kot uradne osebe niti ni izrecno zahteval izločitve (vseh) policistov PP Kočevje, prav tako se ni skliceval na konkretno določilo ZUP, po katerem se predlaga izločitev uradne osebe, čeprav je bila zahteva za sodno varstvo vložena po prava uki stranki (zagovorniku).

9. Prvi odstavek 37. člena ZUP sicer dopušča možnost, da stranka zahteva izločitev uradne osebe iz razlogov, naštetih v 35. členu tega zakona, lahko pa tudi, kadar druge okoliščine vzbujajo dvom o njeni nepristranskosti, vendar pa mora stranka navesti okoliščine, zaradi katerih je po njenem mnenju podan kakšen razlog za izločitev in je dokazno breme na strani stranke. Izjava o dejstvih (ki jo je sodišče štelo kot predlog za izločitev) pa le splošno navaja, da dolžnikova mama dela na policijski postaji, s čimer ne zadosti dokaznemu bremenu, kot se zahteva po prvem odstavku 37. člena ZUP, poleg tega iz take vloge tudi ne izhaja, da bi storilec zahteval izločitev kar vseh policistov PP ..., kot to navaja izpodbijana sodba v točki 5 razlogov. Glede na komentar ZUP, iz katerega izhaja, da lahko stranka zahteva izločitev posamezne in konkretne uradne osebe, saj mora konkretno navesti in določno opredeliti (navzven) zaznavne oziroma objektivne okoliščine, zaradi katerih zahteva izločitev, pa je nedopustno širjenje na način, da je storilec s pavšalnim navajanjem v svoji vlogi zahteval kar izločitev vseh uradnih oseb. Poleg tega iz komentarja izhaja, da samo dvom v nepristranskost in nezaupanje v strokovnost uradne osebe ne more vplivati na odločitev. Tudi dokazno breme je na strani stranke, ki zahteva izločitev konkretne uradne osebe, medtem ko iz točke 4 razlogov sodbe izhaja, da je sodišče odločitev za odpravo odločbe o prekršku PP ... utemeljilo na poizvedbah na PP ..., da je policistka C. C. zaposlena na PP ... To dejstvo pa tudi še ne pomeni, da bi bilo potrebno izločiti iz postopanja vse njene kolege PP ..., ker je mogoče izločiti le posamezno (konkretno) osebo, ki v postopku sodeluje kot uradna oseba. Pritožba prekrškovnega organa pa glede na spisovne podatke pravilno uveljavlja, da mama oškodovanca ni na noben način sodelovala v postopku in zgolj dejstvo, da je zaposlena v enoti, še ne pomeni razloga, da bi se morala celotna enota izločiti iz postopka.

10. Pritožbeno sodišče je zato ugotovilo, da je sodišče na napačen način uporabilo določila 35. in 37. člena ZUP, prav tako se je v sodbi nepravilno oprlo na določbo 2. alinee 62. člena ZP-1, ker je odločbo prekrškovnega organa mogoče izpodbijati z zahtevo za sodno varstvo iz tega razloga le, če je pri odločanju ali vodenju postopka sodelovala oseba, ki bi po zakonu morala biti izločena ali je bila izločena, medtem ko niti iz vloge storilca niti iz spisovnih podatkov ne izhaja, da bi oškodovančeva mama (C. C.) sploh sodelovala v postopku.

11. Višje sodišče je zato ugodilo pritožbi in je sodbo sodišča spremenilo na način, kot je razviden iz izreka, kar pomeni, da bo okrajno sodišče moralo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku presojati po vsebini in odločiti o prekršku.