Appeal dismissed; ZIZ Art. 197 grants priority to social contributions regardless of debtor's status.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the appellants' appeal against the first-instance court's order for the preferential repayment of social security contributions from the sale proceeds of a property. The appellants argued that contributions should only be prioritized if paid by the debtor as an insured person, not as a private individual. The court ruled that the specific provisions of the Enforcement Act (lex specialis) grant priority to these contributions regardless of the debtor's status, and the lower court applied the law correctly.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 197. člen 1. odstavek 3.; Določbe ZIZ v postopku poplačila iz prodaje nepremičnine veljajo kot lex specialis in določajo, da so prispevki za socialno zavarovanje prednostna terjatva ne glede na to, ali se nanašajo na dolžnika kot zavarovanca ali zasebnika.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu IV. točke izreka sklep potrdi.
II. Pritožnika sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Določbe ZIZ se v postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine, upoštevajo kot določbe lex specialis, zato le določbe ZIZ predstavljajo materialno pravo. Sodišče druge stopnje meni, da je določbo 197. člena ZIZ v obravnavanem delu treba upoštevati tako, kot je zapisana, torej tako, da imajo prispevki, ne glede na to, da se nanašajo na dolžnika kot zasebnika, naravo prednostnih terjatev.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom o poplačilu je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršilnima upnikoma A. A. in B. B. priznajo nadaljnji izvršilni stroški v višini 486,39 EUR (I. točka izreka), zastavni upnici Republiki Sloveniji stroški v višini 275,40 EUR (II. točka izreka), izvršilni upnici C. C. pa nadaljnji izvršilni stroški v višini 54,90 EUR (III. točka izreka). Iz prejete kupnine v znesku 25.000,00 EUR se po vrstnem redu poplačajo naslednje prednostne terjatve: - izvršilni stroški upnikov A. A. in B. B. v znesku 626,96 EUR; - stroški zastavne upnice Republike Slovenije v višini 275,40 EUR; - izvršilni stroški upnice C. C. v višini 226,82 EUR; - izvršilni stroški upnika D. d. o. o. v višini 112,91 EUR; - izvršilni stroški upnika E. d. d. v višini 80,16 EUR; - davek na promet nepremičnin upnice Republika Slovenija, Finančna uprava RS, v znesku 490,20 EUR; - terjatev iz naslova zakonite preživnine A. A. in B. B., zapadla v obdobju od 19. 9. 2020 do 19. 8. 2021, v višini 5.148,00 EUR; - terjatev iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje Republike Slovenije, Finančna uprava RS, zapadla v obdobju od 19. 8. 2020 do 19. 8. 2021, v višini 10.210,51 EUR (IV. točka izreka). Iz preostanka kupnine v višini 7.829,04 EUR se do te višine poplača terjatev upnikov A. A. in B. B. po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Grosupljem, opr. št. I 330/2018 z dne 18. 12. 2018. V presežku terjatev ostane nepoplačana (V. točka izreka). Ostale terjatve upnikov ostanejo nepoplačane (VI. točka izreka).
2. Upnika A. A. in B. B. pravočasno vlagata pritožbo zoper tisti del IV. točke izreka o razdelitvi kupnine, ki določa prednostno poplačilo terjatve Republike Slovenije iz naslova prispevkov za socialno zavarovanje v višini 10.210,51 EUR. Predlagata, da se njuni pritožbi ugodi in se sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da se terjatev RS iz naslova socialnih prispevkov ne poplača prednostno oziroma da se kot prednostna poplača zgolj tiste terjatve RS, ki se nanašajo na plačilo socialnih prispevkov dolžnika kot zavarovanca.
3. Odgovor na pritožbo ni bil vložen.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Sodišče druge stopnje je izpodbijani del sklepa preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).
6. Za določitev prednostnega poplačila t. i. privilegiranih terjatev, ki jih določa 197. člen ZIZ, je zakonodajalec nedvomno imel tehtne razloge. Pri izvršbi na nepremičnino namreč nastanejo določeni stroški, ki jih je potrebno poplačati prednostno, da upniki, ki so se odločili sprožiti postopek prisilne izterjave in so krili stroške postopka unovčenja zastavljene nepremičnine, ne bi bili na slabšem od tistih, ki v postopku izvršbe niso sodelovali, vseeno pa bodo poplačani iz kupnine. Prav tako je potrebno prednostno poplačati vsaj delno nekatere terjatve države iz naslova davkov in prodaje nepremičnin, kar je v javnem interesu. V 3. točki prvega odstavka 197. člena ZIZ pa so navedene določene vrste terjatev, pri katerih gre za varstvo šibkejših kategorij prebivalstva, za katere je zakonodajalec ocenil, da potrebujejo takšno varstvo (delavci, osebe, katerih pridobitne sposobnosti so prizadete) oziroma za varstvo socialnih skladov, iz katerih država zagotavlja upravičencem določene pravice (prispevki za socialno zavarovanje). Ker ni nobenega dvoma, da je sodišče pri izvrševanju sodne oblasti vezano na Ustavo in zakon, je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je o poplačilu upnikov odločalo v skladu s 197. členom ZIZ. Tudi sodišče druge stopnje nima pomislekov o skladnosti 197. člena ZIZ z Ustavo, saj je za izjemo od vrstnega reda poplačila upnikov po času pridobitve zastavne pravice na nepremičnini oziroma za določitev prednostnega poplačila nekaterih privilegiranih terjatev mogoče najti razumne razloge.
7. ZIZ v 197. členu izrecno našteva, katere terjatve imajo prednost pri poplačilu zneska, dobljenega s prodajo, ter določa vrstni red plačila teh terjatev. Določbe ZIZ se v tem postopku, ko se opravlja poplačilo iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine, upoštevajo kot določbe lex specialis, zato le določbe ZIZ predstavljajo materialno pravo. Po gramatikalni razlagi 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ je med prednostne terjatve (med drugim) šteti terjatev prispevkov za socialno zavarovanje, zapadlih za zadnje leto. Zakonodajalec je torej tudi tem terjatvam, iz razlogov navedenih zgoraj, priznal prednostno poplačilo pri prodaji dolžnikove nepremičnine in to ne glede na to, ali bi se lahko terjatev iz tega naslova poplačala iz drugega dolžnikovega premoženja, kot to sicer za dopustnost sodne izvršbe za te terjatve določa 208. člen Zakona o davčnem postopku (primerjaj tudi UPRS Sodba III U 64/2017-9, ki se nanaša na privilegirane terjatve v stečajnem postopku). Republiki Sloveniji za te terjatve niti ni potrebno sodelovati v izvršilnem postopku, temveč jih mora le pravočasno priglasiti.
8. Tudi Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-47/15 z dne 24. 9. 2015 preživninskim terjatvam ni dal absolutne prednosti pri poplačilu. Prav tako preživninske terjatve tudi niso v neposredni povezavi le z nepremičnino (tako kot npr. hipoteka) in se tudi preživninski upravičenci lahko poplačajo iz morebitnega drugega dolžnikovega premoženja.
9. Upoštevajoč navedeno je sodišče druge stopnje pritožbo upnikov kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v pritožbeno izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 15. členom ZIZ), saj tudi v okviru uradnega preizkusa ni zasledilo nobene izmed bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, niti zmotne uporabe materialnega prava.
10. Upnika s pritožbo nista uspela, zato sama krijeta svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).