Appeal dismissed; court upheld restriction order based on proven domestic violence and recidivism despite address change.

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Glede na izrek izpodbijanega sklepa, v zvezi z izpostavljanjem okoliščin glede prepovedi približevanja obdolženca naslovu v A. je treba pojasniti, da se izpodbijana odločitev nanaša le na prepoved približevanja na naslovu v B. Prepoved približevanja naslovu v A. je bila odpravljena že s sklepom preiskovalnega sodnika, ki je podaljšal ukrep približevanja le osebi in naslovu v B.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so pri obdolženemu A. A. še vedno podani razlogi za ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP) ter sklenilo, da se obdolženi še naprej ne sme približati B. B. na naslovu stalnega prebivališča v B. na razdaljo manjšo od 200 metrov.

2. Zoper sklep so se pravočasno pritožili zagovorniki obdolženega, ki uveljavljajo pritožbena razloga absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 3. točki 370. člena ZKP in predlagajo, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da ukrep prepovedi približevanja odpravi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uradni preizkus pritožbeno izpodbijanega sklepa, ki ga je pritožbeno sodišče opravilo v smislu določila petega odstavka 402. člena ZKP, ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pravilnosti in zakonitosti pritožbeno izpodbijanega sklepa pa tudi pritožbene navedbe ne morejo postaviti pod vprašaj. V nasprotju s pritožniki namreč pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zanesljivo dognalo ter razumno utemeljilo danost vseh razlogov za ukrep prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi. Gre za utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, za njegovo ponovitveno nevarnost ter za sorazmernost in neogibno potrebnost takega ukrepa.

5. Utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje je bil potrjen s pravnomočnim sklepom o uvedbi preiskave ter z vsemi dokazi, na katerih le-ta temelji ter dokazi, ki so bili zbrani tekom preiskave in na katerih temelji vložena obtožnica. Navedeni sum pa med drugim temelji na izpovedbi oškodovanke, iz katere glede na razloge izpodbijanega sklepa izhaja, da naj bi jo obdolženec po cele noči mučil, maltretiral, se nad njo izživljal, ji grozil s smrtjo, jo ves času njune veze dušil oziroma davil tako, da je izgubila zavest ter jo najmanj enkrat na teden pretepel ter na izpovedi prič C. C., D. D. in E. E. Sodišče druge stopnje se glede na razloge izpodbijanega sklepa strinja z oceno sodišča prve stopnje, da zbrani dokazi izkazujejo utemeljen sum, da naj bi obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje in da predstavljajo zadostno podlago za dokazni standard utemeljenega suma, ki se zahteva kot pogoj za podaljšanje ukrepa ob vložitvi obtožnice. Pri tem glede na razloge sodišča prve stopnje v točki 6-7 obrazložitve izpodbijanega sklepa, pritožba neutemeljeno zatrjuje, da utemeljen sum temelji izključno na izpovedi oškodovanke. Ob dejstvu, da sta priči D. D. in C. C. izpovedali, da sta zaznali poškodbe pri oškodovanki, videli pisma, v katerih da je obdolženi grozil oškodovanki, priča D. D. pa je večkrat tudi popravljala vhodna vrata na najemniškem stanovanju oškodovanke, poškodovana zaradi vdorov v stanovanje s strani obdolženca, pritožbena zatrjevanja, da gre le za posredni priči, ki nimata posebne dokazne vrednosti, niso utemeljena. Prav tako se ob tem, ko iz razlogov sklepa sodišča prve stopnje izhaja, da sta obdolženi in oškodovanka skupaj bivala na naslovu A., kjer je obdolženi prispeval k stroškom bivanja in preselil svoje potrebščine za bivanje, načrtoval otroka z oškodovanko in se je udeležil prvega šolskega dne oškodovankinega sina, pri tem pa je svoji materi tudi predstavil oškodovanko kot svojo partnerko, pritožba neutemeljeno zavzema, da obdolženec z oškodovanko ni bil v družinski skupnosti, da torej naj ne bi bil podan utemeljen sum storitve obdolžencu očitanega kaznivega dejanja.

6. Zaključki sodišča prve stopnje o realni in konkretni ponovitveni nevarnosti temeljijo na ugotovitvah o teži, načinu storitev in okoliščinah, v katerih naj bi bilo izvršeno očitano kaznivo dejanje, pri čemer je v samem očitku zajetih več ravnanj obdolženca zoper (bivšo) partnerko skozi daljše časovno obdobje, med drugim tudi grožnje po življenju ter fizično in psihično nasilje. Pri tem ob ugotovitvah sodišča prve stopnje, da je obdolženi že večkrat bil obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja, da je že prestajal kazen zapora ter da prestane kazni niso vplivale nanj v tej meri, da ne bi več ponavljal nasilnih dejanj, da je pri izvrševanju izkazal veliko mero izjemne vztrajnosti in trde odločenosti pri izvajanju nasilja, saj se je zaradi prestajanja zapora posluževal pisem, ki jih je pošiljal oškodovanki, v njih pa grozil, ter da je tudi po prestani zaporni kazni v februarju 2022 v prvem mesecu prepovedi vseeno dvakrat pristopil v bližino oškodovanke, pritožba s trditvami, da sedaj obdolženec živi v partnerski zvezi z drugo žensko in zato ni bojazni, da se ne bi bil sposoben sprijazniti, da je skupnost z oškodovanko razpadla oziroma zavzeti kritičnega odnosa do svojih ravnanj, ne more izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da je ukrep prepovedi približevanja še vedno nujen, neogibno potreben in sorazmeren ukrep v primerjavi z ustavno zagotovljeno pravico oškodovanke do varnosti njenega življenja in zdravja.

7. Pri tem je glede na izrek izpodbijanega sklepa, zagovorniku v zvezi z izpostavljanjem okoliščin glede prepovedi približevanja obdolženca naslovu v A. pojasniti, da se izpodbijana odločitev nanaša le na prepoved približevanja na naslovu v B. Prepoved približevanja naslovu v A. je bila odpravljena že s sklepom preiskovalnega sodnika, ki je podaljšal ukrep približevanja le osebi in naslovu v B.

8. Ker glede na navedeno pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi uradni preizkus ni dognal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu tretjega odstavka 402. člena ZKP.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (določilo prvega odstavka 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe zoper sklep o ugotovitvi danosti razlogov za osebni omejevalni ukrep, po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.