Appeal dismissed; late claim of lien does not block auction sale if initial claim was timely filed.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Če izločitveni upnik prijavi izločitveno pravico v treh mesecih od objave oklica o začetku stečajnega postopka in je ta prerekana (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP), nepravočasna vložitev tožbe zaradi ugotovitvene prerekane izločitvene pravice (prvi odstavek 310. člena ZFPPIPP) ne povzroči pravne ovire za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor upnika A., d. o. o., z dne 14. 4. 2021 zoper sklep o prodaji Okrožnega sodišča na Ptuju St 000/2018 z dne 30. 3. 2021.

2. Upnik vlaga zoper sklep pravočasno pritožbo zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava ter predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in sklep razveljavi, dolžniku pa naloži v plačilo stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Upraviteljica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor upnika zoper sklep o prodaji nepremičnine k. o. 0000, parc. št. 765/4 (ID ...), v deležu do 19/10000, z obrazložitvijo, da je izločitvena pravica upnika glede na tretji odstavek 310. člena ZFPPIPP prenehala, ker upnik ni v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev z dne 24. 6. 2021 vložil tožbe, na katero je bil napoten v skladu s prvim in drugim odstavkom 310. člena ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik vložil tožbo zaradi priznanja podpisa na prodajni pogodbi z dne 23. 11. 2016, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, vendar je bil tožbeni zahtevek s sodbo Okrožnega sodišča na Ptuju I Pg 81/2021 z dne 20. 12. 2021 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 64/2022 z dne 24. 4. 2022 zavrnjen.

6. Pritožnica je mnenja, da je izpodbijani sklep v nasprotju s četrtim odstavkom 299. člena ZFPPIPP, ki določa, da v primeru zamude roka za prijavo izločitvene pravice izločitvena pravica ne preneha. Tudi v primeru, da tožba zaradi ugotovitve prerekane izločitvene pravice ni vložena, izločitvena pravica ne preneha, saj je tretji odstavek 310. člena ZFPPIPP v nasprotju z Ustavo, kot to izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-44/18-6 z dne 7. 11. 2019. 1

7. Če izločitveni upnik prijavi izločitveno pravico v treh mesecih od objave oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP), ki je prerekana, povzroči pravočasna vložitev tožbe zaradi ugotovitve prerekane izločitvene pravice (prvi odstavek 310. člena ZFPPIPP), t.j. na ugotovitev, da je tožnik lastnik sporne nepremičnine (v roku enega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev oziroma ločitvenih in izločitvenih pravic), pravno oviro za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, dokler ni zahtevek izločitvenega upnika iz prvega odstavka 309. člena ZFPPIPP pravnomočno zavrnjen. 2

8. Če izločitveni upnik prijavi izločitveno pravico v treh mesecih od objave oklica o začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP), ki je prerekana, nepravočasna vložitev tožbe zaradi ugotovitvene prerekane izločitvene pravice (prvi odstavek 310. člena ZFPPIPP) ne povzroči pravne ovire za prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. 3

9. Ustrezna razlaga odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-44/2018-6 z dne 7. 11. 2019 pokaže, da prerekana izločitvena pravica ne preneha z opustitvijo vložitve tožbe v roku iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, temveč ko upravitelj v skladu ZFPPIPP proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice; sme pa se prodaja premoženja, ki je predmet izločitvene pravice, v primeru opustitve vložitve tožbe začeti po izteku roka iz prvega odstavka 310. člena ZFPPIPP, t.j. po enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev.

10. Upnik ni vložil tožbe na ugotovitev, da je tožnik lastnik sporne nepremičnine, pač pa tožbo na priznanje podpisa na prodajni pogodbi, ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo. Vendar ni sporno, da je bil tožbeni zahtevek pravnomočno zavrnjen. Ni utemeljena pritožbena navedba, da pogoji za odločitev o ugovoru zoper sklep o prodaji še niso izpolnjeni, ker je upnik vložil predlog za dopustitev revizije o katerem še ni odločeno. Pravila, določena v 300. do 312. členu ZFPPIPP, se nanašajo na pravnomočno sodno odločbo, s katero je sodišče odločilo o nekem zahtevku. Predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno odločbo ni ovira za prodajo sporne nepremičnine.

11. Pritožnica navaja, da je sklep o prodaji nezakonit tudi iz razloga, ker je predmet prodaje napačno opredeljen. Iz opisa nepremičnine v izpodbijanem sklepu izhaja, da je predmet prodaje solastniški delež do 19/10000 parcele 765/4, ni pa navedeno, kaj predmet prodaje predstavlja v naravi. Pri nepremičninah, na katerih stoji stavba, je vpisana solastnina, ki je navidezna, saj na stavbi dejansko obstoji etažna lastnina, kot jo opredeljuje 2. točka tretjega odstavka 17. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1). 4 Po navedbah pritožnice stavba še ni vpisana v zemljiški knjigi, vpisana je v kataster stavb. Pri zemljiških parcelah, na katerih stoji stavba, je vpisana solastnina po idealnih deležih, saj so se prenosi lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiški knjigi evidentirali z vpisom solastninske pravice na nepremičnini kot celoti. Predmet prodaje je dejansko del dela stavbe ID znak 0000-191-57 v izmeri 16 m 2 . Kot izhaja iz predloga za vzpostavitev etažne lastnine, je elaborat za vpis stavbe napačen, saj je v katastru evidentiran en posamezni del stavbe ID znak 0000-191-57 v izmeri 74,8 m 2 , v naravi pa gre za dva dela stavbe: del v izmeri 16 m 2 , ki je predmet prodaje, in del v izmeri 59 m 2 , katerega lastnik je pritožnik. Predlog za vzpostavitev etažne lastnine je bil vložen 30. 4. 2021 in teče na Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. II N 297/2021. Ker na stavbi obstoji dejanska etažna lastnina, je po prepričanju pritožnice lahko predmet prodaje samo točno določen del stavbe, ne pa solastninski delež na parceli, na kateri stoji stavba.

12. Pritožbeno sodišče ne soglaša z zgoraj navedenim stališčem pritožnice. V skladu s tretjim odstavkom 66. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) lahko solastnik razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. Če je predmet solastnine nepremičnina, imajo drugi solastniki pri prodaji predkupno pravico. Iz navedenega sledi, da lahko solastnik samostojno pravno razpolaga s svojim idealnim delom. Domet 2. točke tretjega odstavka 17. člena ZVEtL-1 ni takšen, kot mu ga pripisuje pritožnica. Predmet urejanja 17. člena ZVEtL so pogoji za začetek postopka za vzpostavitev etažne lastnine. Omenjena določba ne posega v upravičenje solastnika, kot je določeno v tretjem odstavku 66. člena SPZ.

13. Pritožbeni razlogi so so se izkazali za neutemeljene, prav tako pa tudi razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Glede na navedeno je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

14. Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje pritožbene stroške.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Iz 299. člena ZFPPIPP izhaja, da če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice iz prvega odstavka tega člena, izločitvena pravica ne preneha (četrti odstavek cit. člena). Če v primeru iz četrtega odstavka tega člena upravitelj v skladu s tem zakonom proda premoženje, ki je predmet izločitvene pravice, izločitveni upnik izgubi izločitveno pravico, lahko pa zahteva, da se mu plača denarni znesek, dosežen s prodajo tega premoženja, zmanjšan za stroške v zvezi s prodajo (peti odstavek cit. člena).

2 Prim. Tax-Fin-Lex, dr. Renato Vrenčur, Uveljavljanje izločitvene pravice na nepremičninah v stečajnem postopku, SIP Sodobno insolvenčno pravo 2022, str. 7.

3 Prav tam.

4 Na podlagi citirane določbe se šteje, da etažna lastnina v zemljiški knjigi ni vpisana na stavbi kot celoti, če stavba še ni vpisana v zemljiški knjigi, pri zemljiški parceli, na kateri stoji stavba (nepremičnina kot celota) pa je vpisana solastnina v korist lastnikov po idealnih deležih, če so se prenosi lastninske pravice na posameznih delih stavbe v zemljiški knjigi evidentirali z vpisom solastninske pravice na nepremičnini kot celoti (navidezna solastnina).